Natisni

Nenavaden vrt, ki meji na nebo - vrt Sonje Mohorič

Objavljeno: .

Sonja MohoričVasica Gore se nahaja v Idrijskem hribovju na nadmorski višini skoraj 800m. Krog in krog se razprostirajo griči. Najlepši razgled je proti jugozahodu na Javornik, Črnovrško planoto ter Trnovski gozd; to je prizor, ki je vreden meditacije.

V tej idilični vasici, na strmem bregu, sta si zgradila svoj dom Sonja in Miro Mohorič. Sonja je velika ljubiteljica narave, še posebno rastlin. S svojim darom, znanjem in pretanjenim občutkom je ustvarila na južnem pobočju lep skalnjak. Kompozicije cvetličnih blazin, ki so kot barvne preproge, dajejo z valujočim cvetjem veličasten vtis.

Osrednji motiv pomladi so cvetoče primule, žafrani, zvončki, nizke perunike, zvončnice, razne čebulnice itd. V poletju se bohotijo vrtnice, ostrožniki, stepske lilije, akant, prekrasna navadna kozjica in druge. Zlati vtis jeseni poudarjajo številni grmički, ki se odenejo v čudovite jesenske barve, ter hortenzije in astre. Pozimi, ko vrt prekrije sneg, ko se drevje odene v ivje, se v soncu zalesketa nešteto biserov, ki pričarajo skoraj pravljično lepoto.

Ob kamnitih stopnicah, sredi skalnjaka, raste impozantna arhitekturna rastlina: navadna kozjica (Onopordum acanthium). S svojo nenavadno obliko, srebrnimi dlakavimi listi, roza vijoličnimi cvetnimi koški in višino, ki doseže skoraj 3 metre - na strmem skalnjaku in pogledu od spodaj navzgor - daje občutek, da se dotika neba. Že v starem in srednjem veku so jo uporabljali v zdravilne namene, cvetne popke pa še danes v kulinariki - podobno kot artičoke.

V skalnjaku je še ena arhitekturna rastlina, akant (Acanthus molis). Ima lepe podolgovate globoko narezane liste. Poleti se iz klasastih socvetij odpirajo belo rožnato vijoličasti cvetovi. Akantov list je v klasičnem obdobju antične Grčije služil za ornamentalni vzorec pri krašenju kapitelov korintskih stebrov. Tudi v Sonjinem vrtu daje mogočen vtis.

Ob hiši se vzpenja ognjeni trn, ki lepo povezuje vrt s hišo. Spomladi belo opečnato pročelje krasi z bujnim cvetjem, v poletju s temno zelenim listjem, jeseni pa se plodovi obarvajo rdeče in ostanejo prav do pomladi, če jih ptice prej ne pozobljejo.

Na južnem kamnitem pročelju, na žgočem soncu, med peskom in kamenjem, rastejo raznovrstni kaktusi, ki se tukaj odlično počutijo.

Nekaj posebnega je stena, ki je iz kovinskega ogrodja, na katero je z obeh strani vpeta kovinska mreža, čez katero sta položeni groba tkanina in folija, vmes pa je napolnjena z zemljo. V drobne luknjice je Sonja zasajala netreske različnih barv in tako ustvarila z ene strani sliko zahajajočega sonca, z druge pa vzhajajočo luno.

Po stari slovenski tradiciji mora ob hiši biti tudi zelenjavni vrt. Tudi Sonja ga ima, in to garteljc, ki je ograjen, da ne pridejo vanj srne in zajci.

Nedaleč stran pa se nahaja sadovnjak, na katerem raste polno raznovrstnega sadja, pa tudi manj znanega, kot je aronija, kapuli, tajberi, naši in drugo.

Vrt je lep v vseh letnih časih: v soncu ali dežju, ko na liste in cvetove padajo kapljice, ali v mrazu, ko je vkovan v led in sneg. V teh motivih Sonja išče svoj notranji mir. Pogostokrat take trenutke ujame s fotoaparatom. Tako je nastalo veliko res lepih fotografij.

Sonjin vrt je nastal s trdim delom in znanjem, ki ga je Sonja pridobila iz literature in od prijateljev, ki so ljubitelji vrtne umetnosti.. Obiskovala je sejme in vrtnarije in kupovala rastline. Z velikim občutkom za estetiko in za prostor, ki ga je potrebno upoštevati pri razvoju rastlin, je ustvarila  vrt, ki je lep, skladen in preprost.

Rastlin, ki jih Sonja ne potrebuje, ne zavrže - posadi jih na odmaknjeno gredo in podari ljubiteljem.

V družbi slovenskih vrtoljubcev, neformalnem združenju ljubiteljev okrasnih rastlin in lepih vrtov, je Sonja zelo dejavna. S svojim delom in prizadevnostjo nas povezuje  med seboj.

"Vrt zahteva veliko dela in znanja, a hkrati me napolni z mirom in lepoto", pravi Sonja. "Zvečer, ko sonce zahaja, za trenutek obstanem, se zazrem proti jugozahodu; pred mano se razprostirajo vršaci, ki se kopljejo v zlati sončni svetlobi. Takrat me oblijeta mir in brezčasnost."

Tekst: Bojan Repše, 2006

Fotografije iz Sonjinega vrtnega albuma 2010 in 2011 (album urejata Sonja in Miro Mohorič)