Okrasni vrtovi na Slovenskem in vrtoljubci - tvorci teh vrtov

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so pri nas pričela delovati hortikulturna društva. Ljubitelji okrasnih rastlin in lepih vrtov so se udeleževali predavanj in vrtnarsko usmerjenih izletov ter radi prisluhnili v tistem času še redkim strokovnjakom iz tega področja. Ljudje so hlepeli za znanjem o urejanju vrtov, zamudili pa tudi niso nobene priložnosti za nabavo novih vrst in sort okrasnih rastlin, kajti ponudba na našem tržišču je bila takrat več kot skromna. Ob teh in drugih podobnih priložnostih, včasih pa tudi povsem iz osebnih vzpodbud, so se spoznali tudi prvi pravi ljubiteljski vrtnarski navdušenci.

Navdušenje nad okrasnim vrtnarjenjem je z leti rastlo in - po dostopnih podatkih - se je leta 1989 oblikovala manjša skupina ljubiteljskih vrtnark in vrtnarjev, ki se je najprej dobivala spontano, obiskali pa so tudi Jeleno de Belder in arboretum Kalmthout v Belgiji. Od leta 1993, ko se je na obrobju Ljubljane pri Nuši Zanoškarjevi zbrala že večja skupina, pa so vrtoljubska srečanja redna, večkrat na leto - zdaj pri tem, zdaj pri onem vrtnarskem zagnancu. Sami sebe s(m)o z nekoliko hudomušnosti (kljub slovničnim pomislekom) pričeli imenovati vrtoljubci. Ime se je prijelo in ga danes občasno uporabijo celo nekateri pisoči avtorji izven vrtoljubskih krogov.

Z leti se je skupina vrtoljubcev širila in končno prerastla možnosti skupinskega druženja, pričelo pa je delovati tudi Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ), ki je pritegnilo nove vrtoljubce, nekaj tudi iz sosednjih držav. Z vstopom v Evropsko zvezo so odpadle tudi vse uvozne omejitve iz področja članic EU, in tudi zato na naših okrasnih vrtovih zdaj že lahko najdemo pravo bogastvo različnih okrasnih trajnic, grmovnic in dreves. Skoraj je ni rastlinske redkosti (raritete), ki ne bi rastla tudi na katerem od teh vrtov.

Medtem se mnogim vrtoljubcem okrasne rastline že precej razmnožile. Tudi takšne, kakršne je v trgovinah težje dobiti. Zato se je že pred skoraj desetletjem porodila zamisel, da bi tudi Slovenci imeli rastlinski bolšji trg. Idejo vrtoljubke Nuše Zanoškar so vrtoljubci uresničili in ob podpori vodstva ljubljanskega Botaničnega vrta je bila v soboto, 21. maja 2005, v ljubljanskem Botaničnem vrtu prva medsebojna izmenjava in prodaja okrasnih rastlin. Naslednji bolšjaki, vsako leto v maju, pa so še povečano ponudbo rastlin in še številčnejšim obiskom vrtoljubcev dokazali upravičenost takega rastlinskega sejma. Leta 2007 je organizacijo bolšjakov prevzelo društvo SVZ in kmalu spomladanskemu dodalo še jesenskega v Mariboru.

Na tem spletišču je v desetletju in več nastalo veliko predstavitev slovenskih okrasnih vrtov - največ o njih pove množica fotografij. Ker se vrtovi z leti spreminjajo, veliko pa k temu pripomore tudi vnema vrtoljubcev, so nekatere fotogalerije že dopolnjene ali v celoti prenovljene, druge pa še čakajo na primerno priložnost . Posebej pa se spominjamo tistih vrtoljubcev, ki so za vedno odšli...