Okrasni vrt Dragice Mihalič iz Ljutomera
Enonadstropnica družine Mihalič iz Ljutomera se morda ne razlikuje kaj dosti od drugih simpatičnih mestnih hiš v vzhodnem delu Ljutomera. Vendar mimoidoči kaj hitro opazi, da hišo obdaja prav idiličen okrasni vrt.
Ta, z izrednim občutkom načrtovan in skrbno negovan okrasni vrt, je plod štiridesetletnega ljubiteljskega vrtnarjenja Dragice Mihalič. Prav vsak kotiček vrta je domiselno izkoriščen, posrečeno urejen in bogato zasajen z okrasnim drevjem, grmovnicami in trajnicami, tako da je na njem v vrtni sezoni stalno obilo cvetočih rastlin, druge spet pa se ponašajo z lepimi iglicami, listi in plodovi.
Vrt ni prav velik, kajti parcela s hišo vred nima niti deset arov, je pa vsebinsko zelo raznolik. Obcestni del vrta nas spomladi razveseli s cvetjem raznovrstnih cvetočih čebulnic, v maju in juniju pa mimoidoče na cesti pozdravlja pravo bogastvo okoli 30 sort cvetočih vrtnic. Poleti se med mnogim drugim cvetjem razbohotijo na bolezni manj občutljive sorte plamenk (floksi) pisanih barv, pozno poleti in jeseni pa več kot dvajset različnih sort jesenskih aster.
V vzhodnem delu vrta izstopajo večja zbirka elegantnih, zdravih host in mnogo raznovrstnih praproti. Nekaj korakov naprej v mavrični pestrosti barv cvetijo novejše sorte bradatih perunik, pa zelnate in lesnate potonke, pa maslenice in astilbe. Zadaj, ob severnem robu vrta je simpatičen vodni motiv, v vodi in ob njej pa lepo uspevajo različne vodne in obvodne okrasne rastline.
Na vrtu, še posebej v njegovem severnem in zahodnem delu, je zasajenih veliko dreves in grmovnic, po toliko letih že povsem odrasli primerki različnih okrasnih smrek in pacipres, pa ginko, rdeči glog, vrtni nagnoj, čuga in cedra. Zanimivo je pri nas manj poznano 
drevo, več kot 4,5 metra visoki mehurnik (Koelreuteria paniculata) s svojimi poletnimi rumeno oranžnimi cvetovi in značilnimi plodovi, ki na drevesu ostanejo do zime. Posebnost je tudi zdaj že dobrih 30 let stara aravkarija (iglavec, živi fosil iz triasa), ki je pred leti v hudi zimi pomrznila do tal, a nato k sreči ponovno odgnala. Drevje v različnih letnih obdobjih dopolnjujejo cvetoče grmovnice, med njimi so magnolije, hortenzije, forzitije, brogovite, aralija in floridski dren.
V pozni jeseni na novo oživi Dragičin drugi vrt. Pred nekaj leti so Mihaličevi letnemu vrtu dodali še prostoren ogrevan zimski vrt velikosti 6,5 x 3,5 m. Zanimivo - postavili so ga v prvem nadstropju na betonski cvetlični terasi, prislonjenega na severovzhodno steno hiše. Vanj se pride tako neposredno iz hiše kot po kamnitih stopnicah iz vrta.
Ko se v njem zberejo Mihaličevi za krajši počitek in prijeten klepet s prijatelji, jim družbo delajo razne tropske in druge na mraz občutljive okrasne rastline. Rastline odlično uspevajo, še posebej jim ugaja svetla, prozorna streha. Ker jim ni potrebno loviti stranske svetlobe, lahko rastejo naravno, pokonci.
Najbolje se v tem zimskem vrtu počutijo in najlepše uspevajo različne orhideje. Predvsem vande, cimbidiji, falenopsisi, dendrobiumi in katleje. družbo pa jim delajo amarilisi, flamingovci, kamelije, mimoze, praproti, pa kasija, papirus in različne bougenvileje. Dragičin poseben ponos pa je strelicija, ki je že nekajkrat (čeprav ne prav vsako leto) zacvetela v vsej svoji krasoti.
Ta zimski vrt je tudi prezimovališče posodovk, ki čez leto rastejo in cvetijo na odprtem delu terase. Seveda Mihaličevi na mraz občutljivim rastlinam, ki bi jim bilo v tem prostoru čez zimo prevroče, najdejo drug, primernejši prostor.
Album slik spodaj: letni in zimski vrt Dragice Mihalič na fotografijah iz let 2006 do 2008
