Poznate to rastlino?

Neznanka 32 ni več neznanka. Na fotografiji je Calycanthus  floridus  'Athens'.  Tokrat je bilo potrebno ugotoviti tudi podvrsto (varieteto, sortno ime) okrasne rastline, kar je prva ugotovila in zapisala Polona Jamnik.

Fotografijo neznanke je na svojem vrtu posnela Slavica Prelog, ki rastlino opisuje takole:

Calcanthus floridus  'Athens' (dišečnik, blagoduh, dišeči les) spada v družino CALYCANTHACEAE in prihaja iz Vzhodne Amerike. Je listopaden grm, zelo dišeč, ki zraste do višine 8-9 metrov in je prezimno trden (cona 4 – 8).
Dobro se počuti na soncu in v polsenci, v  senci pa zraste nekoliko višji. Posadimo ga lahko v različna tla, rajši ilovnata, ki naj bodo kisla, nevtralna do rahlo alkalna. Liste ima temno zelene, ki so v jeseni zlato rumeni.
Cveti maja -junija, cvetje  je rumene barve, ki je razmetano po celih vejah, saj cveti na koncu kratkih vejic in močno diši. Cvetje je tudi uporabno kot rezano cvetje. Calycanthus floridus 'Athens' obrezujemo takoj po cvetenju.
Semenski plod je v obliki kapsule, ki dozori v jeseni in lahko krasi grm vso zimo. Škodljivcev ne pozna.
Ker tako lepo diši je dobro, da ga posadimo tja, kjer se veliko gibljemo.

Za fotografijo cvetočega grmička kliknite tukaj

Neznanko 31 je prispevala Jelka Samec Sekereš, prva pa je njeno ime Aralia spinosa zapisala Polona Jamnik.

Jelka S. Sekereš rastlino opisuje takole:
Škoda, da se spet ni javil kakšen nov ljubitelj lepega. Torej: Da je neznanka Aralia je vsekakor jasno. Imam pa pri vrsti pomisleke. Na vrtu je že zelo dolgo in kolikor se spomnim je bila kupljena kot Aralia elata, vendar dvomim. Žal mi še ni uspelo dokončno določiti pravo ime. Pa naj bo: Aralia spinosa sub. elata :-)
Vsekakor pa je nadvse dekorativno malo drevo. Zanimivi so spomladanski brsti, kasneje beli cvetni lati in kasneje plodovi. Da o jesenski obarvanosti listja sploh ne govorim. Sicer je rahlo zahrbtna, saj so deblo in veje opremljeni s trnjem.

Neznanko 30 je prispevala Polona Jamnik, razkrili pa sta jo najprej s kraticami Jelka S. Sekereš, podrobneje pa Slavica Prelog.

Polona Jamnik je o neznanki zapisala:

Na sliki je GILLENIA TRIFOLIATA, trilistna gilenija.

Prvič sem se z njo srečala, ko mi jo je pokazala lastnica ene naših vrtnarij rekoč:"Nekaj novega imam za vas. Vem, da imate radi skromne in na prvi pogled ne preveč atraktivne rastline...Ko pa jo bolje pogledate in spoznate, pa..." Meni je bila takoj všeč. Občudujem jo v aprilu, ko začne kazati rdečkasto rjave poganjke, občudujem jo poleti, ko se v vetru pozibavajo številni beli zvezdasti cvetovi z rdečkastimi čašami, občudujem jo jeseni, ko se temno zeleni nazobčani listi obarvajo bronasto in občudujem njena suha stebla s semeni pozimi...če je prej ne polomi sneg. Iz majhnega grmička pred leti zdaj vsako leto zraste pokončen, okoli meter visok in 60cm širok grm. /Včasih ga je bolje malo povezati, da se veje ne povesijo./ Ni ga potrebno obrezovati.

Všeč mi je, ker ta zelnata trajnica ne pozna škodljivcev in bolezni. Ni občutljiva na nizke temperature. Zadovoljna je z rahlo kislo, vlažno, a propustno zemljo in s polsenco. Doma je namreč v gozdovih SV Amerike.

Rod Gillenia spada v družino rožnic in ima samo dva predstavnika: poleg G.trifoliate še G.stipulato. Ločita se samo po listih.

Gilenijo so tudi uporabljali Indijanci v tradicionalni medicini /kot sredstvo za bruhanje, vsakoletno "čiščenje"/.

Sopomenka za gilenijo je PORTHERANTUS TRIFOLIATUS. Prav zanimivo je to okoli imena. Gillenia jo je prvi poimenoval nemški botanik. Nekemu drugemu je bilo ime preveč podobno že obstoječemu rodu GILLENA. Ker pa so tega medtem preimenovali in ker najbolj velja prvo poimenovanje, je ostalo ime Gillenia, drugo pa kot sinonim.
Toliko o tej, meni tako dragi, rastlini, ki jo nekateri ljukovalno imenujejo tudi GAURA za senco. Pa lep pozdrav.

Neznanko 29 je prispevala Slavica Prelog. Rastlina je Xanthoceras sorbifolium, cvetoči kitajski kostanj.
Dokončno jo je razkrila Jelka Samec Sekereš, kako pa je potekalo odkrivanje, preberite v komentarjih

Slavica Prelog je rastlino opisala takole:
Xanthoceras sorbifolium (kitajski cvetoči kostanj) , večji listopaden grm ali manjše drevo, ki prihaja iz Severne Kitajske in spada v družino SAPINDACEAE in je splošno znan kot Yellovhorn (zlatorog). Odporen je na mraz (cona 6) in zraste v višino 6 do 8m.
Xanthoceras sorbifolium ima rad dobro izsušena tla, ki so lahko peščena, ilovnata ali glinena. Lega naj bo sončna in suha, zaščitena pred vetrom. Sence nima rad, vročino tudi potrebuje, da lahko popolnoma dozori les in spodbudi nastajanje cvetnih popkov. Cveti v maju-juniju na lesu iz prejšnjega leta, ima moške in ženske cvetove na istem drevesu (je dvospolen). Cvetje je bele barve v sredini s pridihom, lahko rumene ali rdeče, 2-3 cm premera, združeno v grozde in izredno privlačno.
Listi so razporejeni izmenično, dolgi so do 30 cm, deljeni in podobni sorbusovim (jerebika) listom. Plod je ovalne oblike, velikosti 5-6 cm, kjer se nahaja do 18 semen, grahove velikosti, ki po obliki spominjajo na majhne kostanje, so sladkega kostanjevega okusa ter so črne barve. Listi, cvetovi in semena so užitna.
Razmnožuje se lahko s semeni, ki jih sejemo na prosto jeseni, kajti mraz poveča stopnjo kaljivosti, jih sejemo tudi v toplem rastlinjaku, vendar po stratifikaciji semena. Gre tudi s potaknjenci v decembru in januarju.
Xanthoceras sorbifolium je čudovito okrasno drevo.

----------------
Na slovenskem internetu o tej okrasni rastlini ne najdemo veliko. So pa tri zanimive fotografije na http://rastline.mojforum.si/rastline-about8439.html