Natisni

Vetrnice ali spomin na otroštvo

Objavljeno: .

Moji najzgodnejši spomini na pomlad so povezani z velikim zvončkom - kronico (Leucojum vernum), jetrnikom (Hepatica nobilis), pljučnikom (Pulmonaria officinalis), pri katerem se nisem mogla načuditi dvobarvnim cvetovom, in vetrnico, natančneje podlesno vetrnico (Anemone nemorosa). Nežni beli cvetki, ki mi jih je bilo že takrat žal trgati, saj sem jih veliko raje občudovala tam, kjer so rasli. Enako velja še danes. Ali niso čudovite velike cvetoče preproge vetrnic?

Raznoliki rod anemon z okoli 120 vrstami pripada družini zlatičevk (Ranunculaceae). So očarljive rastline, ki cvetijo pozno pozimi, spomladi, poleti in jeseni. So deloma nizke gozdne, deloma visoke in elegantne vrtne rastline, primerne za različna rastišča. Predstavniki rodu rastejo na celotni severni hemisferi, nekatere redke so doma tudi južneje. Korenine so lahko gomoljaste, vlaknate, razvejane, krhke ali olesenele. Mnoge vrste imajo tudi atraktivne liste, pogosto vzorčaste in svetleče.

Skoraj vse anemone so prezimno trdne. Razdelimo jih lahko v štiri skupine:

  • Spomladi cvetoče anemone: imajo gomoljaste korenine in so doma na vročih in suhih rastiščih Sredozemlja. V času poletnega mirovanja preko poletja potrebujejo suho rastišče.
  • Anemone z vlaknatimi koreninami so večinoma doma na nizkih planinah, kjer jim ustreza odcedno in sončno rastišče.
  • Gozdne anemone imajo krhke korenine – rizome in se najbolje počutijo na vlažnih rastiščih.
  • Visoke, jeseni cvetoče anemone: klasiki na skoraj vsakem okrasnem vrtu.

Večina anemon je nezahtevnih za vzgojo, če jim le najdemo primerno mesto. Vrste z vlaknatimi koreninami imajo načeloma različne zahteve, najraje imajo sončna mesta in dobro odcedno prst. Gozdne anemone uspevajo najbolje v prepustni humusni, pozimi ne prevlažni prsti. Rade imajo polsenčna rastišča in tudi ne zamerijo, če se poleti tla izsušijo. Jesenske anemone se dobro počutijo v svetli senci. Včasih potrebujejo rastline po sajenju kar nekaj časa, da se vrastejo in močno razrastejo.

Anemone najenostavneje razmnožujemo z delitvijo. Večino vrst tudi s semenom, vendar so sejančki dokaj nepredvidljivi.

Hujših težav pri rasti ni, občasno jih napadejo listne uši in pepelasta plesen. In polžem teknejo mladi poganjki.

V Sloveniji samoniklo raste 7 vrst vetrnic.

mala vetrnica (A. baldensis)

 

Listi so podobni peteršilju. Beli cvetovi se pojavljajo poleti, na hrbtni strani imajo cvetovi moder poprh. Raste na sončnih rastiščih, kamnitih travnatih pobočjih, v skalovju in grušču.

Domovina: severna Italija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija.

 

 

kobulasta vetrnica (A. narcissiflora)

 

Velika, dokaj spremenljiva vrsta z vlaknatimi koreninami. Najbolje uspeva na odcednih, sončnih in polsenčnih rastiščih. Najbolj ji odgovarjajo ruševje in trate na apnencu v subalpinem in alpinem pasu.

Domovina: srednja in južna Evropa. Pri nas raste na Snežniku.

 

divja vetrnica (A. sylvestris)

 

Temno zeleni, močno krpati listi, ki so na spodnji strani rahlo kosmati rastejo iz olesenele korenine. Dišeči beli cvetovi so rahlo povešavi in se pojavljajo spomladi. Najbolje se počutijo v prepustni prsti, na sončnih in polsenčnih mestih.

Domovina: od srednje Evrope do Kavkaza.

 

podlesna vetrnica (A. nemorosa)

 

Listi se praviloma pojavijo za cvetom. Vrsta ima veliko lepih, tudi vrstnatih sort, različnih barv. Raste v vlažnih listnatih gozdovih. Na gozdnih obronkih.

Domovina: Evropa

 

 

zlatičnata vetrnica (A. ranunculoides)

Precej redka vrsta, ki je dokaj podobna podlesni vetrnici, raste v vedno vlažnih listnatih gozdovih, v rahli ilovnati prsti.

Domovina: Evropa

 

trilistna vetrnica (A. trifolia)

 

Na prvi pogled je zelo podobna podlesni vetrnici, vendar ima večje liste, ki so le trojno nazobčani. Cveti zgodaj spomladi. Raste v polsenci in se dobro razrašča.

Domovina: južna Evropa

 

vrtna vetrnica (A. hortensis)

 

Trpežna rastlina, ki doseže višino 20 do 40 cm. Cvetovi so bledo do temno vijolični, tudi skoraj beli. Cveti od februarja do aprila. Raste na neobdelanih poljih, kamnitih travnikih in svetlih gozdovih.

Domovina: južna Evropa

V Sloveniji je zavarovana vrsta!

 

Moje otroštvo pa je poznalo le eno vrsto – podlesno vetrnico, ki je razširjena po vsej Sloveniji. Najraje raste v svetlih listnatih gozdovih, na gozdnih robovih in senčnih travnikih. Hitro raste in se prav tako hitro širi, ter kmalu tvori prave zaplate. Ima deljene liste in bele zvezdaste cvetove z rumenimi prašniki. Cvetovi se odpirajo od marca do maja. Ob vlažnem vremenu ali dežju se cvetovi zaprejo. Ob toplem vremenu tudi žal hitro odcvetijo. Posamezna stebla imajo samo en cvet. Rastlina je strupena.

Podlesna vetrnica ima veliko pojavnih oblik. Rožnate ali vijolične cvetove, vrstnate cvetove tudi modrih odtenkov. Nekaj primerkov:

 

 

A. n. 'Alba plena'

A.n. 'Hilda'

A.n. 'Cedric's Pink'

A.n. 'Royal Blue'

 

 

 

 

A.n. 'Viridiflora'

A.n. 'Green Dream'

A.n. 'Robinsoniana'

A.n. 'Allenii'

Našlo bi se še precej zanimivih oblik. Enako velja za druge vrste anemon. O njih morebiti drugič…

Tekst in fotografije je prispevala Jelka H. Samec Sekereš