V obsežnem in zelo raznolikem rodu Salvia je mnogo za vrt zanimivih vrst. Najpogosteje se na gredicah srečujemo s križanci Salvia x nemorosa in Salvia x sylvestris, ki so si razen po barvi cvetenja in višini v laičnih očeh zelo podobni. Prav poseben dragulj, ki po izgledu močno izstopa iz omenjene skupine, je do sedaj na slovenskem trgu povsem neznana Salvia jurisicii.

Ta kadulja je rariteta v pravem pomenu besede, saj jo stežka najdemo v prodaji v svetovnem merilu. Gre za zelnato trajnico grmičaste razrasti, ki jo v tujini imenujejo pernati žajbelj ali jugoslovanski žajbelj. Slednje ime se nanaša na izvor vrste, saj naravno uspeva na skalnih rastiščih hribovitih predelov zahodnega Balkana in Bolgarije.

Verjetno je najbolj dekorativna posebnost vrste oblikovanost listov. Ti so globoko zarezani, poleg tega pa prekriti še s svetlimi dlačicami, kar jim daje gracilno mehak videz. Ravno ta posebnost in kompaktnost dajeta tej kadulji izjemno privlačen videz tudi v obdobju, ko ne cveti. V vrtnih razmerah v povprečju dosega višino in širino 25-30 cm, le izjemoma zraste višje. Ozka socvetja s cvetovi tipičnimi za kadulje s svojo nežno modrino, rahlo vijolično nadahnjeno, poleti še dodatno okrasijo že tako prikupen zelnat grmiček. Cvetovi so enako kot listi poraščeni z dlačicami, zato z malce domišljije izgledajo kot bi jih pokrili drobni ledeni kristali prve jesenske slane. Obstaja tudi sorta 'Blue'  z nekoliko temnejšimi cvetovi, rožnata oblika ter albino primerki s snežno belimi cvetovi.

Rastišče mora biti vsaj pol dneva osončeno, odcedno in humozno. Zaradi opisanih rastiščnih zahtev in nizke rasti je to ena izmed redkih vrst kadulj, ki so primerne tudi za skalnjake. V obdobjih zelo dolge suše se lahko pripeti, da rastlina »predčasno« preide v dormantno fazo in potem normalno odžene naslednjo pomlad.  V milejši klimi pa večinoma grmički ostanejo delno zeleni vse čez zimo. Poleg skalnjaka jo lahko sadimo tudi v peščene grede, na rob gredic ter v cvetlične posode.

Matic Sever
www.trajnice-carniola.com

Pripis uredništva:
Salvia jurisicii je dobila ime po srbskem botaniku Živojinu Jurišiću, ki s svojim, nam bolj poznanim, učiteljem Josifom Pančićem velja za sotvorca beograjskega botaničnega vrta Botanička bašta "Jevremovac" (ustanovljena 1874, impozanten steklenjak 1892).

Nekateri vrtoljubci že dolgo posegajo po drugačnih potonikah, veliko pa je še takih, ki iz sveta starih sort, ki krasijo naše vrtove že nekaj generacij, vstopajo v bogat svet drugih vrst in sort.

Paeonia 'Early Scout' je ena teh drugačnih potonik, ki navdušuje s čudovitimi enostavnimi cvetovi, ki včasih lahko razvijejo dva reda venčnih listov. Le-ti so zelo temno rdeči in močno poudarjajo zlato rumeno sredico prašnikov. Že sortno ime nakazuje na nekaj zgodnjega. V tem primeru gre za čas cvetenja, saj ta potonika prehiti skoraj vse druge.

Dekorativni pa niso samo cvetovi, saj je križanec od starševske vrste (P. tenuifolia) podedoval močno deljene liste, ki so pred cvetenjem temno vijolično rdeče obarvani, kasneje pa postanejo temno zeleni. Tudi po rasti bo ta potonika všeč številnim, saj ostane nizka in zato ne polega. V višino dosega le 45-60 cm. V nekaj letih rastlina tvori impresivno gručo poganjkov, ki z množico cvetov nase opozarja že od daleč.

Sadimo jo na sončna mesta v odcedno prst. Dobro uspeva v navadni vrtni zemlji, najbolj pa ji ustrezajo globoka, humozna in stalno nekoliko vlažna tla.

Še nekaj zanimivosti. Sorto je ustvaril žlahtnitelj Edwar Auten, registriral pa jo je leta 1952. Nekateri viri navajajo, da gre za križanec med P. tenuifolia in P. 'Richard Carvel'. Tu pa tam jo kakšna vrtnarija ponuja pod napačnim imenom P. tenuifolia 'Early Scout'.

Da gre za resnično dobro in drugačno potoniko, dokazuje tudi zlata medalja, ki ji jo je podelilo American Peony Society (ameriško združenje ljubiteljev potonik).

Besedilo: Matic Sever
www.trajnice-carniola.com

Nikoli si nisem misli, da bom pisal prispevek s tako vsebino, pa je do tega (žal) vseeno prišlo. Ne le sam, pač pa tudi številni drugi v vrtnarijah in vrtnih centrih srečujemo raznolike stranke in vse prevečkrat se dogaja, da so ta srečanja in izkušnje zelo neprijetne. Verjamem, da smo v hitrem utripu sodobnega življenja, ob pritiskih »recesije«, nervozi na cestah,… v malo manj zbranem stanju oz. malo slabše volje, kot bi bili sicer. Posledično nad sabo izgubimo nekaj nadzora in kaj hitro pozabimo na dostojen odnos do drugih, zato na hitro preletimo nekaj pomembnejših točk, ki naj bi vsaj na grobo opisale osnovne okvirje bontona nakupovanja rastlin in seveda tudi drugih reči, pri katerih se nam najpogosteje »zatakne«:

-  Če je prodajno mesto odprto do npr. 19.00, si nikar ne umišljajte, da ste hollywoodska zvezda, ki si »lahko privošči« poseben odpiralni čas in po rastline pridete ob 19.00 s pojasnilom, da ste prišli tako pozno, ker zdaj zagotovo ni drugih strank in si boste lahko v miru ogledali ponudbo.

-  Ob vstopu v vrtnarijo se tamkajšnje zaposlene pozdravi in po možnosti ob tem pogleda v oči.

-  Nekatere vrtnarije imajo poseben prodajni del namenjen strankam, zato se nikar brez vprašanja ne sprehajajte po drugih predelih.

-  Če zaposlenega sprašujete po neki dotični rastlini in  vam ta odgovarja ter pojasnjuje, ga poslušajte do konca ter šele nato zastavite vprašanje o neki drugi rastlini. Spodobilo bi se tudi, da med razlaganjem zaposlenega ne hodite stran od njega, da vam mora slednji slediti kot vaš hišni ljubljenček.

-  Če je vrtnarija zaprta, ne vstopajte.

-  Če ste s seboj pripeljali otroke, ki so mimogrede večinoma zelo dobrodošli, in ti plezajo po vratih ali delajo škodo po nasadih z rastlinami, jih opozorite, da se to ne počne. Če vas ne ubogajo, vam ostaneta dve opciji. Otroke lahko odpeljete iz vrtnarije ali pa ponudite odškodnino za nastalo škodo.

-  Če je poleg vas še mnogo strank, ki čakajo na postrežbo, se s prodajalcem ali vrtnarjem iz uvidevnosti do drugih nikar ne pogovarjajte po dolgem in počez, pač pa se z njim dogovorite za kakšen drug »svetovalni« termin ali pa morebitna vprašanja in zanimanja pošljite po elektronski pošti.

-  Če iz lončka vzamete etiketo, ker si želite prebrati podatke ali natančneje ogledati fotografijo, jo kasneje zataknete nazaj v isti lonček, če pa vmes pozabite kje ste etiketo vzeli, jo nesete zaposlenemu in nikakor ne zapičite kam drugam.

-  V vrtnarijah se brez dovoljenja ne nabira potaknjencev in semen rastlin.

Matic Sever
www.trajnice-carniola.com

Vsakič, ko sem na obisku pri teti Metki v Angliji, konkretneje v Stockportu, ki je danes že pravzaprav predmestje Manchestra, obiščem zelen košček mesta po imenu Fletcher Moss Botanical Gardens. Le nekaj minut hoje ter avtobusnega prevoza naju z Metko loči od te bogate zaplate mesta, zato se rado zgodi, da greva tja tudi večkrat v tednu.

Ob odlični korenčkovi torti in kavici s teto kramljava na veliki terasi ter uživava v čudovitem razgledu na ogromno zeleno sobano, ki jo tvori množica raznorazne drevnine. Kot pester zeleni zid krošnje tulipanovca Liriodendron tulipifera, palm Trachycarpus fortunei, belih murv Morus alba, metasekvoj  Metasequoia glyptostroboides, orehov Juglans regia, kislikavca Oxydendrum arboreum in številnih iglavcev obkrožajo pobočje, ki se usmerjeno na jug skoraj cel dan kopa v soncu, kolikor ga angleško vreme seveda ponuja. Ta velika brežina je oblikovana kot velik skalnjak po katerem so speljane številne poti. Zasaditve so naravnega videza, vse deluje zelo organsko, gre pa pravzaprav za precej veliko zbirko rastlin. Zaradi izredno mile mikroklime, ki jo ustvarjajo visoka drevesa na obrobju ter ekspozicija terena, tu dobro uspevajo tudi za mraz bolj občutljive vrste. Med spuščanjem po kateri izmed poti poslušamo tudi prijetno žuborenje manjšega potoka, ki se po skalah pretaka do ravninskega dna »sobane«, kjer konča v ribniku obkroženim z bujno rastočimi vlagoljubnimi in močvirnimi trajnicami, kot so gunera Gunnera sp., ameriški lizihiton Lysichiton americanus, številne kresnice Astilbe hy., japonski jegliči Primula japonica, hoste Hosta hy., kalužnice Caltha palustris, vodne perunike Iris pseudacorus,…

Izven dela s skalnjakom pelje pot mimo teniških igrišč proti reki Mersey, kjer so travniki bogati z narcisami, poseben del pa je namenjen tudi piknikom. Še preden vstopimo v drevored, nas na levi strani preseneti še manjši vrtiček, kjer so ravno lani zaključevali z renovacijo rožnega vrta.

Manjši del vrtnega kompleksa je od do sedaj opisanega ločen s cesto. Tam najdemo formalne gredice s sezonskimi nasadi, grede trajnic, nekaj drevnine ter alpsko hišo s številnimi majhnimi rastlinskimi dragocenostmi posajenimi v lonce. Pred nekaj leti so v tem delu postavili tudi precej veliko in lično izdelano pergolo z vzpenjavkami.

Za konec pa še kanček zgodovine. Prvotno je bil postavljen le del s skalnjakom, ki ga je ustvaril botanik Robert Wood Williamson. l. 1912 je vrt skupaj s pripadajočo hišo kupil Alderman Fletcher Moss, po komer se vrt tudi imenuje.  Gospod je vrt nadalje razvijal, na koncu pa se je določil, da zemljišče podari mestu in njegovim meščanom. Danes je to dobro vzdrževana javna zelena površina s prostim vstopom, za katero skrbi kar nekaj prostovoljcev. Bogato zasajen botanični vrt, kjer so razumljivo posamezne vrste lično označene z imeni, predstavlja prehod iz urbanega okolja skozi oblikovano naravo v divjino ob reki. Ta čudovit sklop športnih površin, otroškega igrišča in bogate rastlinske zbirke okoliškim prebivalcem nudi edinstvene možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa. Ravno slednje je zagotovo močno pripomoglo k dodelitvi zelene zastave, kot se imenuje posebna nagrada za parke in »zelene« rekreacijske površine, ki v Angliji in Walesu dosegajo visoke standarde.

Besedilo in fotografije: Matic Sever