Natisni

Pljučnik ali cvet ob pravem času

Objavljeno: .

Del njegovega šarma je zgodnje cvetje. Pri večini vrst so cvetovi najprej rožnati, kasneje se prebarvajo v modro. Največja vrtna vrednost pa je zagotovo listje, ki je lahko v celoti zeleno, bolj ali manj pegasto in skoraj popolnoma srebrno. Pljučniki so robustne trajnice, ki dobo uspevale brez večjih zahtev in težav predvsem v delni ter popolni senci.

Pljučniki (Pulmonaria iz družine srhkolistovk - Boraginaceae) so zelnate trajnice, večinoma porasle s togimi dlakami. V rod pljučnikov sodi 10-18 vrst, predvsem poleti zelenih trajnic. Nekatere vrste sicer obdržijo listje tudi preko zime, vendar jih spomladi nadomestijo sveži. Njihova domovina so predvsem senčna, gozdna in gorska rastišča Evrope in zahodne Azije.

So promiskuitetne rastline, ki se rade same razmnožujejo in tudi med seboj križajo. Prav zaradi tega se pojavlja množica hibridov iz katerih odbrajo in tudi poimenujejo čudovite primerke.

Pljučniki cvetijo zgodaj spomladi, še predenj poženejo listi. Cvetna stebla imajo praviloma majhne liste, ki niso tipični za liste, ki kasneje krasijo rastlino. Barvna paleta cvetov obsega rožnato, vijolično, modro in celo belo. Popki so večinoma rožnate barve, barva cvetov pa se skozi cvetno obdobje spreminjajo, vsaj pri večini vrst.

Večina vrst prenese tudi izrazito senčna rastišča, vendar tam ne cvetijo tako bujno, kot bi sicer. Nekatere vrste se ne vdajo niti na polnem soncu. Glede prsti niso zahtevni, le talne vlage ne prenašajo dobro. Obnesejo se tudi v težki glineni prsti, vendar se najbolje počutijo v hranljivi, humusni, ne presuhi prsti. Raščave rastline je priporočljivo vsakih nekaj let deliti in ponovno posaditi.

Pljučnik vsebuje silicijevo kislino, saponin, tanin in minerale, ki delujejo protivnetno. Pripravki pa naj bi tudi pomirjali kašelj. Zaradi teh lastnosti se je tudi uporabljal v domačem zdravilstvu. Zagotovo je zaradi dobrih učinkov na dihala dobil svoje slovensko ime.

Slovenija je bogata z avtohtonimi rastišči, prav tako je pri pljučnikih. Samoniklo rase pri nas šest do sedem vrst pljučnikov:

Navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)

Raste v gozdovih, travnikih, visokih steblikovjih in grmovnatih mestih

Štajerski pljučnik (Pulmonaria stiriaca)

Rad ima kislo ali zakisano podlago, v Vipavski dolini

Mehkodlakavi pljučnik (Pulmonaria mollis)

Domače se počuti na vlažnih mestih na gozdnem robu in v senčnatih gozdovih, tudi na travnikih

Dacijski pljučnik

(Pulmonaria dacica)

Njegova rastišča so poplavni gozdovi (Krška kotlina, Ljutomer)

Južni pljučnik

(Pulmonaria australis)

Raste na suhih travnikih, grmovnatih mestih in v svetlih gozdovih

Karavanški pljučnik (Pulmonaria carnica)

Najdemo ga v bukovih gozdovih in pašnikih (Olševa, Raduha, Grohat)

Ozkolistni pljučnik (Pulmonaria angustifolia)

Raste na suhih sončnih travnikih in na robovih gozdov

Bolezni?

Najpogostejša nevšečnost, ki rada napade pljučnike, je pepelasta plesen. Na listih se pojavijo mokasto bele lise, ki se širijo ter slednjič prekrijejo celotno rastlino. Sicer rastlina le redko odmre, vendar izgubi svojo okrasno vrednost. Rastlina tudi slabše raste in manj cveti. Pepelasta plesen se pojavi predvsem pri visokih temperaturah, še posebej pri nizki talni in zračni vlagi. Fungicidi ne pomagajo veliko, saj so listi kosmati, kar prepreči enakomerno porazdelitev pripravka po celem listu. Priporočljivo je okužene liste odstraniti, rastlino dobro zaliti, po možnosti tudi pognojiti. Druga možnost je, da se pri izboru sort odločimo za takšne, ki naj bi bile odporne na to bolezen. To naj bi bile predvsem ameriške sorte.

Sorte?

Ker se pljučniki radi med seboj križajo je na tržišču množica čudovitih hibridov, ki nas očarajo bodisi zaradi barve cvetov, še bolj pa zaradi barve, teksture in oblike listov. Našteti vse lepotce je nemogoče. Kljub temu sem izbrala nekaj sort, ki nas lahko očarajo in popestrijo spomladanski vrt s cvetovi, kasneje pa z listjem.

Pulmonaria 'Excalibur'

Raščava sorta s srebrnimi, ozko zeleno obrobljenimi listi. Popki in cvetovi so rožnate barve, kasneje svetlo modri. Sorta bujno cveti in je odporna na pepelasto plesen.

Pulmonaria 'Cotton Cool'

Izraziti srednje zeleni pokončni listi z velikimi srebrnimi pegami. Cvetovi rožnati ali modri. Dobro prenaša sušo.

Pulmonaria 'Opal' (='Ocupol')

Odlična zelena oblika z relativno ozkimi, gosto pegastimi listi. Popki nežno rožnati, cvetovi kasneje bledo modri.

Pulmonaria rubra 'David Ward'

Dolgi bledo zeleni listi z belim robom in koralno rdečimi cvetovi. Nekoliko težavna za vzgojo, saj tudi ni preveč raščava. Listi trpijo na direktnem soncu in na vetru. S to sorto imam žal slabe izkušnje.

Pulmonaria 'Silver Bouquet'

Odporna na pepelasto plesen. Tolerantna na vročino in vlago. Veliki cvetovi so rožnati do vijolični. Čudovito srebrno listje.

Pulmonaria officinalis 'Sissinghurust White'

Zeleni list s srebrnimi pegami. Cvetovi in listi se pojavljajo zelo zgodaj. Čisto beli cvetovi. Zelo dovzetna za pepelasto plesen.

Pulmonaria 'Mary Mottram' syn. P. 'Wendy Perry'

Listi, razen ozkega zelenega roba, skoraj v celoti srebrni z dolgimi peclji. Listi na cvetnih steblih gosto pegasti. Prenese polno sonce.

Pulmonaria 'Blue Ensign'

Zelo raščava rastlina s precej velikimi, temnozelenimi listi brez peg. Cvetovi močno modri ali modrovijolični. Prenese malo več sonca. Žal je občutljiva na pepelasto plesen.

Pulmonaria longifolia 'B.D. Anderson'

Dolgi, ozki, srebrno pegasti listi. Manjši svetlo modri cvetovi.

 

 

 

Avtorica članka je Jelka H. Samec Sekereš, 2012