Natisni

Dolgočasne praproti? Nikakor!

Objavljeno: .

Če mislimo, da so praproti dolgočasno zelene, ne cvetijo in se preveč razraščajo, smo podlegli predsodkom in pomanjkljivemu znanju. Praproti so pravi zakladi, predvsem za senčne vrtove.

Prave praproti sicer res nimajo cvetov in preveč razrašča pa se le peruša (Matteucia). Vsekakor pa so praproti čudovita popestritev za vsak vrt. Vendar resnično zelene ostanejo le nekatere vrste.

Pravi palček med njimi je rjavi sršaj (Asplenium trichomanes), ki si najde nadvse samosvoja rastišča. Odlično se počuti v skalnih razpokah apnenčastih zidov ali med kamenjem.

Še manjša pozidna rutica (Asplenium ruta-muraria) se prav tako rada naseli v razpokah starih zidov ali med kamenjem.

Stare drevesne štore osvaja navadna sladka koreninica (Polypodium vulgare). Na spodnji strani njenih temnozelenih kratkih listov so jasno prepoznavni rdečerjavi trosi.

Bohotneje rase jelenov jezik (Asplenium scolopendrium). Rad ima zaščitena senčna mesta in ilovnato, apnenčasto prst. Zanimiva je sorta 'Undulatum', ki ima konce listov dodatno nagubane.

Med velike zimzelene praproti sodijo podlesnice (Polystichum). Njihovi do 70 cm dolgi listi tvorijo za praproti značilno rozeto. Najraje imajo senčna in humusna rastišča, kjer nas lahko desetletja navdušujejo. Podlesnica, ki je prišla z Japonske (Polystichum polyblepharum), ima v primerjavi z drugimi podlesnicami krajše liste, ki so na začetku rasti rjavkasti. Če ji nudimo zaščiteno lego in dobro humusno prst, se nam bo pokazala v vsej lepoti, ki jo premore.

Vitalen zastopnik podlesnic je bodeča podlesnica (Polystichum aculeatum), ki ima močne, bleščeče, na zgornji strani gole, dvojno operjene liste. Listni peclji so pogosto porasli z rjavimi luskami.

Gracilne oblike je lustkastodlakava podlesnica (Polystichum setiferum). Njena posebnost so drobne nove rastlinice, ki se jeseni tvorijo na zalistju. Žal se te mladice ne pojavljajo redno, temveč le v vlažnih letih in le na dobro negovani rastlini.

Da ostane resnično lepa tudi pozimi, ji moramo ponuditi mesto, kjer je zaščitena pred vetrom in sončnimi žarki.

Še nekaj zimzelenih praproti, ki bi jih bilo vredno preskusiti:

Venerini laski (Adiantum venustum)

Rebrenjača (Blechum spicant)

Glistovnica (Dryopteris erythrosora)

Srednja sladka koreninica (Polypodium interjectum)

Nekatere praproti so pravi kozmopolitani in rastejo od severne Amerike preko Evrope in Azije do Kitajske in Japonske. Kljub temu me je presenetilo dejstvo, da večina naštetih praproti samoniklo rase pri nas v Sloveniji. Morebiti ne povsod, a bilo bi vredno iti na raziskovanje in odkrivanje njihovih rastišč. Pri tem jih bomo seveda tam, kjer rasejo, tudi pustili in se raje odločili za nakup rastlin v vrtnarijah.

Glede na velikost praproti, jih lahko odlično kombiniramo z drugimi rastlinami, ki se v senci dobro počutijo:

čemaž (Allium ursinum), španska modra čebulica (Hyacinthoides hispanica), laški kačnik (Arum italicum), preobjeda (Aconitum sp.), vetrnica (Anemone sp.), teloh (Helleborus sp.), hosta (Hosta sp.), orlica (Aquilegia sp.), kavkaška spominčica (Brunnera sp.), valdštajnija (Wandsteinia sp.), pljučnik (Pulmonaria sp.), šmarnica (Convallaria majalis), vimček (Epimedium sp.), salomonov pečat (Polygonatum sp.),  trolist (Trillium sp.), šaš (Carex sp.) in zagotovo bi se našlo še kaj zanimivega.

Avtorica prispevka: Jelka H. Samec Sekereš

Pripis urednika: o avtoričinem vrtu preberite na http://www.deloindom.si/vrt-posebne-srece