Barviti listi
Človek že od nekdaj občuduje in išče nenavadne stvari in temu se niso izognile niti rastline. Danes navdušeno ustvarjamo zasaditve, ki ne temeljijo samo na cvetju, pač pa tudi na raznolikih listih, katerim je že kar nekaj časa posvečeno veliko pozornosti. Naj omenim samo parkovne zasaditve s pisanolistnimi koprivami Solenostemon, rdečelistne bukve, rumeni iglavci ter še bi lahko našteval.Čeravno so teksture pomembnejše, mnoge veliko bolj prepriča nenavadna obarvanost nekaterih kultivarjev.
Mnogo sort, ki se kot po tekočem traku pojavljajo v zadnjih desetletjih, navdušuje z neverjetnimi barvami listov. Zmagovalke v tej kategoriji so zagotovo okrasne koprive Solenostemon ter iskrivke Heuchera hy., saj ti dve skupini pokrijeta vsaka zase skoraj ves barvni spekter. Zdi se skoraj neverjetno, da je iz sicer bolj ali manj zelenih vrst nastala ognjeno rdeča, oranžna, rumena, siva, skoraj črna, rjava,…rastlina. Velik del pojasnila leži v genetskih napakah. Če odmislimo majhen delež tistih, ki so gonilo evolucije, so z vidika nadaljevanja vrste večinoma nezaželene, saj mnogokrat zmanjšujejo konkurenčnost organizma, kar pa je zanj ponavadi pogubno. To je tudi razlog, da je srečevanje s pisanolistnimi rastlinami v naravi, izvzete so tiste, katerih je pisanost lastnost vrste npr. navadna ciklama Cyclamen purpurascens, redko.
Do pojava belih predelov npr. pri številnih hostah pride zaradi popolne odsotnosti barvil na določenih delih lista. Kadar ni prisotnega zgolj zelenega barvila klorofila, pridejo do izraza druga barvila kot so karotenoidi in ksantofili. Rezultat takega stanja so rumeni, oranžni, v primeru zgolj zmanjšane količine klorofila pa svetlo zeleni listi. Lep primer oranžne obarvanosti je iskrivka Heuchera 'Caramel', rumeno zelene mešičkar Physocarpus opulifolius 'Dart's Gold' in povsem rumenih predelov hosta Hosta 'Wide Brim'.
Rožnati, rdeči in vijolični odtenki so posledica barvil antocianov. Svetlejši odtenki prav tako pridejo do izraza zaradi manjše količine klorofila vendar pa je tu zgodba lahko tudi obratna. V primeru vijoličnih in skoraj črnih listov gre za prevlado antocianov nad sicer normalno količino klorofila. Predstavniki tovrstne obarvanosti so zagotovo rdečelistne bukve, sorte javorjev, mešičkarjev, rujev, številne sorte plazečega skrečnika Ajuga reptans ter zelo razširjena in poznana sorta iskrivke 'Palace Purple'.
Kaj pa sivi listi? Morda boste presenečeni, ko boste prebrali, da siva barva listov oz. tkiv, ki jih sestavljajo, ne obstaja. Siv izgled je posledica različnih prilagoditev rastlin na okoljske razmere. Volnati čišljak Stachys byzantina je na gosto pokrit z dlačicami oz. trihomi, ki ga varujejo pred sončno pripeko in izsušitvijo in le-ti mu dajejo siv izgled. Podobno vlogo imajo tudi voščene prevleke na nekaterih iglavcih, ki jim dajejo modrikasto siv izgled. Sivkaste pege na listih pljučnika Pulmonaria sp., pa so posledica lomljenja svetlobe, do katerega pride zaradi tanke plasti zraka, ki je ujeta pod povrhnjico.
Mnogokrat nas narava sama preseneti z zanimivimi mutacijami, ki jih je le potrebno razmnožiti in že so na voljo v vrtnarijah. Poleg od narave danih mutacij, ne smemo pozabiti tudi na odbiranje potencialnih kandidatov za nove sorte izmed tisoče sejancev v številnih žlahtniteljskih hišah. Tako nam je danes na voljo ogromna paleta rastlin, ki ima tako prednosti kot slabosti. Nekatere drugače obarvane rastline slabše prenašajo direktno sonce in jim je potrebno zagotoviti ravno pravšnjo osvetljenost, da zažarijo v vsej svoji lepoti. Potrebno je omeniti, da večji kot je delež belih ali povsem rumenih predelov lista, manj je klorofila in s tem posledično manj fotosinteze. Tako je mnogo teh rastlin počasneje rastočih in so zato v nekaterih primerih tudi nekoliko dražje od svoji »normalnih« sorodnic.
Mnogokrat se predvsem pri grmovnicah zgodi, da požene povsem zelen poganjek. Ker je ta veliko bolj konkurenčen, zaradi maksimalne vsebnosti klorofila, raste bujneje in kvari želen izgled. Taka odstopanja je potrebno pravočasno korigirati s škarjami, drugače od naše pisane lepotice ostane bolj malo pisanega.
Umeščanje tovrstnih rastlin v vrt lahko torej zahteva mnogo več previdnosti pri izbiri rastišča, če pa je naš namen ustvariti lepe in atraktivne zasaditve, nam barviti listi lahko vse skupaj obogatijo, ali pa pokvarijo. Dober estetski potencial posamezne okrasne rastline vsekakor še zdaleč ni zagotovilo za uspeh.
Besedilo in fotografije: Matic Sever
www.trajnice-carniola.com