Vetrnice
Jesenske vetrnice oz. jesenske anemone nekateri (še vedno) imenujejo japonske vetrnice. Slednje se nanaša na prve primerke, ki so jih nekje v 17. stol. v Evropo prinesli z Japonske. Šele kasneje so ugotovili, da naravno izvirajo s Kitajske, na Japonskem pa so zgolj »zbežale« z vrtov v naravo. Ta nesporazum se odraža tudi v napačnem prvotnem poimenovanju. Sprva so bile to Anemone japonica, kasneje pa so jih pravilno poimenovali Anemone hupehensis var. japonica. Današnje sorte so večinoma križanci še z drugimi vrstami.
Jesenski vrt brez jesenskih vetrnic skorajda ni pravi vrt. Že zelo dolgo nas ob hišah spremljajo rožnate in bele predstavnice te lepe skupine rastlin. Ustrezajo jim stalno vlažna in odcedna tla, ne zamerijo pa niti občasne suše. Najlepše bodo na legah, kjer so del dneva v senci ali na soncu v zasaditvah z višjimi trajnicami. Poleg bolj poznanih, dokaj visokih vetrnic z enojnimi cvetovi, je na voljo še precej drugačnih. Tu vam predstavljam tri izmed mnogih takih.
Anemone hupehensis var. japonica 'Pink Saucer'
Ta jesenska vetrnica je zelo majhna oz. nizka različica starih sort. Čeprav nekatere vrtnarske revije zavajajo z lepimi fotografijami tudi višjih vetrnic v cvetličnih loncih, tovrstne zasaditve brez poležanih stebel s temi lepoticami vseeno niso nemogoče. Ta sorta se s kratkimi stebli uspešno upira vetru in neurjem. Na višini 50-60 cm (izjemoma višje) se postopoma od avgusta do začetka oktobra odpira neverjetno veliko število srednje velikih cvetov. Ti so s sprednje strani bledo rožnati do skoraj beli, z zadnje pa temneje rožnato obarvani. Še posebej če odstranimo prve odcvetele cvetove (socvetja), se naknadno razvijejo novi popki. Listje je travnato zeleno, gosto in ni višje od 30 cm. Kupljene sadike so razmnožene s setvijo.
Anemone × hybrida 'Whirlwind'
Gre za staro sorto, ki izvira iz ZDA iz leta 1887. Ponaša se s snežno belimi delno vrstnatimi cvetovi. Venčni listi so rahlo zavihani, kar še dodatno pripomore k bolj »polnjenemu« videzu cvetov. Da gre za resnično lepotico, ki se dobro odreže v vrtnih razmerah, dokazuje tudi nagrada AGM Britanskega kraljevega hortikulturnega združenja. Poleg omenjene nagrade je med jesenskimi vetrnicami prejela tudi eno najvišjih ocen s strani botaničnega vrta v Čikagu. Sorta dosega višino nekje 120 cm. Je pozno cvetoča, saj pričenja v začetku ali sredi septembra ter konča v začetku novembra. Je trpežna, cvetov ji ne uniči niti prva blaga slana.
Anemone × hybrida 'Lady Gilmour'
Pod tem imenom jo boste srečali redko, saj jo veliko vrtnarij prodaja pod napačnim imenom 'Crispa'. Nam pa sledeče sortno ime lepo nakazuje na nekaj zmečkanega, nakodranega, valovitega. Vse to velja za njene liste. Spomladi je velika večina listov od daleč nekoliko podobna skodranemu peteršilju in deluje naravnost prikupno. Kasneje čez poletje se začno pojavljati za to skupino rastlin normalni listi.
Tudi ta sorta spada med nižje, dosega višino 60 -70 cm. Cvetovi so rožnati, enojni in precej večji, kot pri sorti 'Pink Saucer'. Venčni listi so podolgovati, nekoliko ukrivljeni, včasih še dodatno od strani zavihani, zato cvetovi delujejo rahlo. Njena šibkost je nekoliko krajše obdobje cvetenja, ki pa ga nadomesti že omenjeno zanimivo listje v prvem delu sezone.
Matic Sever
