Salvia jurisicii

V obsežnem in zelo raznolikem rodu Salvia je mnogo za vrt zanimivih vrst. Najpogosteje se na gredicah srečujemo s križanci Salvia x nemorosa in Salvia x sylvestris, ki so si razen po barvi cvetenja in višini v laičnih očeh zelo podobni. Prav poseben dragulj, ki po izgledu močno izstopa iz omenjene skupine, je do sedaj na slovenskem trgu povsem neznana Salvia jurisicii.

Ta kadulja je rariteta v pravem pomenu besede, saj jo stežka najdemo v prodaji v svetovnem merilu. Gre za zelnato trajnico grmičaste razrasti, ki jo v tujini imenujejo pernati žajbelj ali jugoslovanski žajbelj. Slednje ime se nanaša na izvor vrste, saj naravno uspeva na skalnih rastiščih hribovitih predelov zahodnega Balkana in Bolgarije.

Verjetno je najbolj dekorativna posebnost vrste oblikovanost listov. Ti so globoko zarezani, poleg tega pa prekriti še s svetlimi dlačicami, kar jim daje gracilno mehak videz. Ravno ta posebnost in kompaktnost dajeta tej kadulji izjemno privlačen videz tudi v obdobju, ko ne cveti. V vrtnih razmerah v povprečju dosega višino in širino 25-30 cm, le izjemoma zraste višje. Ozka socvetja s cvetovi tipičnimi za kadulje s svojo nežno modrino, rahlo vijolično nadahnjeno, poleti še dodatno okrasijo že tako prikupen zelnat grmiček. Cvetovi so enako kot listi poraščeni z dlačicami, zato z malce domišljije izgledajo kot bi jih pokrili drobni ledeni kristali prve jesenske slane. Obstaja tudi sorta 'Blue'  z nekoliko temnejšimi cvetovi, rožnata oblika ter albino primerki s snežno belimi cvetovi.

Rastišče mora biti vsaj pol dneva osončeno, odcedno in humozno. Zaradi opisanih rastiščnih zahtev in nizke rasti je to ena izmed redkih vrst kadulj, ki so primerne tudi za skalnjake. V obdobjih zelo dolge suše se lahko pripeti, da rastlina »predčasno« preide v dormantno fazo in potem normalno odžene naslednjo pomlad.  V milejši klimi pa večinoma grmički ostanejo delno zeleni vse čez zimo. Poleg skalnjaka jo lahko sadimo tudi v peščene grede, na rob gredic ter v cvetlične posode.

Matic Sever
www.trajnice-carniola.com

Pripis uredništva:
Salvia jurisicii je dobila ime po srbskem botaniku Živojinu Jurišiću, ki s svojim, nam bolj poznanim, učiteljem Josifom Pančićem velja za sotvorca beograjskega botaničnega vrta Botanička bašta "Jevremovac" (ustanovljena 1874, impozanten steklenjak 1892).