Pušpani so vedno bolj ogroženi
Pušpani že od nekdaj krasijo okrasne pa tudi prave kmečke vrtove, veliko jih je na pokopališčih in v javnih parkih in nasadih. Poleg lepega izgleda, zimzelenosti in možnosti oblikovanja, so prijubljeni tudi kot dokaj nezahtevni. Žal pa so v zadnjem desetletju postali žrtev tako rastlinskih bolezni kot rastlinskih škodljivcev.
Najbolj nevarna bolezen pušpanov je odmiranje poganjkov, ki ga predvsem v vlažnih poletjih povzroča gliva Cylindrocladium buxicola . Na to glivo so najbočj občutljivi pušpani Buxus sempervirens Suffruticosa.
Na drugega, morda še nevarnejšega škodljivca in uničevalca pušpanov na našem portalu zdaj opozorja gospa Slavica Prelog, ki je poslala spodnje tri fotografije.
Iz podatkov na internetu je moč razbrati, da gre v njenem primeru za škodljivca metulja, pravzaprav veščo in njene nadvse požrešne gosenice Cydalima perspectalis (sinonima: Diaphania perspectalis, Glyphodes perspectalis). Vešča izhaja iz vzhodne Azije(!) in so jo v Evropi prvič opazili šele leta 2007. Zdaj je tudi pri nas!
Gosenice spoznate po tem, da so 'strupeno' zelene s črnimi pikami, velike pa so od nekaj 'rojstnih' milimetrov pa kar do 6 cm dolžine.
V enem letu vešča izleže jajčeca do štiri krat, gosenice pa za svojo rast potrebujejo ogromno hrane in zato pušpane obžrejo povsem do golega.
Kako izgledajo pušpani, ko jih gosenice uničijo, si oglejte na spodnjih slikah,
na spletu poiščite http://www.schmetterling-raupe.de/art/perspectalis.htm in
http://www.fera.defra.gov.uk/plants/publications/documents/factsheets/boxTreeCaterpillar.pdf,
za več pa na googlu iščite box tree caterpillar ali pa Buchsbaumzünsler.
Prispevkov v slovenščini na to temo ni veliko, vendar ne prezrite najnovejšega, ki ga je po objavi naše novice Vlado Planinšek napisal za spletišče SVZ http://svz-si.eu/sl/Bolezni_in_skodljivci/