Japonci naravo cenijo in jo spoštujejo. Njihova šintoistična vera je značilna po tem, da časti naravo. Njihov bog je KAMI in pomeni silo narave. Molitve in obrede izražajo na svetih mestih v naravi, kjer na primer raste sveto drevo sakaki (Eurya ochnacea).

Ob poti do svetišča postavijo kamnite svetilke.

Prvi šintoistični vrtovi so nastali iz šintoističnih obredov. Del zemlje, pravokotne oblike, so prekrili z peskom in na njem posadili sveto drevo, preko katerega naj bi duhovi 'kami' sestopili na zemljo.

Ob koncu 6.stol. pa je pričel nastajati budizem, ki je prišel iz Kitajske in Koreje. Nastalo je več obdobij, vsako obdobje pa je prineslo določene posebnosti pri urejanju vrtov. Staro se ni nikoli rušilo, novo se je vedno dopolnjevalo v sožitju.

Doba Asuka in Nara- mesto blizu Osake (6.-8.stol.).

V tem obdobju so pričeli postavljati skale, praviloma v pokončni ureditvi, ki naj bi predstavljale goro Sumeru (središče sveta). Ta način postavljanja kamnov je prišel iz Koreje.

Obdobje Heian- današnji Kioto (8.-12.stol.).

V začetku 8.stol. se je prestolnica preselila iz Nare v Heian-Kio, današnji Kioto. Naraščanje blagostanja je povzročilo nastajanje bogatih vrtov. Za to obdobje je značilna formalna ureditev vrtov in je posebnost tega obdobja.

Obdobje zena (12.-18.stol.).

Budistično sekto zen je ustanovil menih Bodhidharma. V 12.stol. se je razširila na Kitajsko in od tu na Japonsko. Zen si prizadeva doseči razsvetljenje z meditacijo in kontemplacijo. To je močno vplivalo na japonsko umetnost, in sicer na vrtnarstvo, čajno obredje ter slikarstvo. S tem so bili dani vsi pogoji za dosego razsvetljenja- osvoboditev od profanosti.

Obdobje zena se deli na naslednja podobdobja:

- Kamakura - mesto blizu Tokia (12.-14.stol.),
- Muromači (14.-16.stol.),
- čajni vrt 'čaniva' (16.-18.stol.).

V obdobju zena je vrtna umetnost dosegla najvišji razcvet. Zen išče spoznanje preko neposrednega doživetja na osnovi meditacije. Potrebno se je poglobiti, razmišljati, iskati resnico. Za takšno razsvetlitev je potreben posebno urejen vrt z upoštevanjem naslednjih estetskih pravil umetnosti zena:

-asimetričnost,
-neizumetničenost,
-nehrupnost,
-osvoboditev od profanosti.

To so asketska merila umetnosti urejanja vrtov z obilo simbolike, ki so mi po značaju zelo blizu, zato sem se odločil, da nekaj tega vnesem tudi v moj vrt.

(Avtor tega teksta je Bojan Repše, 2005).

Oglejmo si galerijo slik iz japonskega vrta Bojana Repšeta