Na kratko o tem in onem (januar 2011)
FT beljakovina odloča o cvetenju
Kako cvetnice natančno vedo kdaj naj zacvetijo? Znanstveniki imajo tudi na to vprašanje odgovor.
Najnovejše raziskave so dokazale obstoj gena Flowering Locus T (FT) – cvetni gen, ki je odgovoren za sprožitev cvetenja ob pravem času. Dokazali so, da beljakovina, ki jo določa FT gen, potuje med celicami iz listov v cvetni poganjek, kjer se nahajajo zasnove cvetov. Ta beljakovina, imenovana »florigen«, je ključnega pomena za razvoj cvetov ob pravem času.
Philip Wigge, eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, pravi: »Upamo, da bo to temeljno razumevanje mehanizma cvetenja uporabno v bodočnosti za dvig pridelka nekaterih poljščin kot npr. riža, koruze in pšenice na račun povečanja cvetnih ciklov v enem letu. Po drugi strani pa lahko tudi preprečimo cvetenje z izključitvijo florigena in s tem povečamo rast biomase poljščin za proizvodnjo goriv. V primeru okrasnih rastlin pa bi lahko podaljšali njihovo cvetno sezono.«
Bomo v bližnji prihodnosti torej sami odločali kdaj in koliko časa bo cvetela nam priljubljena cvetnica?
Arktične rastline so dobri popotniki
Najnovejše raziskave kažejo, da so arktične rastline prepotovale dolge razdalje in naselile najbolj odmaknjena področja. Na primeru velese (Dryas octopetala), ki raste tudi na zelo oddaljenem norveškem otoku Svalbard, so ugotovili, da je tja prispela z vetrom ali ledom iz različnih, zelo oddaljenih izvornih področji. Uspešna naselitev rastline na novem področju pa je bolj odvisna od njene sposobnosti prilagoditve novemu okolju kot pa od razdalje potovanja. Torej za rastline niso ključnega pomena razdalje temveč njihova sposobnost prilagoditve novemu življenjskemu okolju.
Velik korak naprej pri vzgoji rododendronov
Škotska vrtnarija Glendoick Gardens je lansirala na tržišče dva rdečelistna rododendrona. Rhododendron »Wine and Roses« ima rožnate cvetove, spodnja stran listov pa je spomladi rožnata, ki pozneje preide v rdečo. Listi R. »Everred« pa so rdečkasto purpurni na obeh straneh, cvetovi pa so temno rdeči. Drugače kot R. »Elizabeth Lockhart » obdrži omenjeno obarvanost celotno sezono.
Vzgojitveni program vrtnarije Glendoick se je začel že leta 1986 s ciljem vzgojiti kultivarje s srebrnimi, modrimi oziroma rdečimi listi. Eden od prvih njihovih kultivarjev je bil R. »Bluecalyptus« z modrosivimi listi.
Kalitev prastarih semen
Roelof van Gelder je v arhivih znanega angleškega vrta Kew našel 40 zavitkov semen, starih 203 leti. Slednji so pripadali nizozemskemu trgovcu Janu Teerlink, ki je verjetno semena dobil na rtu Dobre Nade 1803, ko je plul, natovorjen s čajem in svilo iz Jave in Kitajske. Semena so vključevala 32 različnih rastlinskih vrst, katerih kalitev je bila odvisna od ognja. Zato je bilo potrebno sedaj, pred kalitvijo, nekaterim semenom odluščiti trdoživo kožico, druga semena pa so bila obdelana z dimom. Semena so po 203 letih vzkalila.
Dosedanjih trditev o kalitvi prastarih semen znanstveniki niso jemali resno, dokler se niso začeli pojavljati znanstveno utemeljeni članki, v katerih je bila starost semen ugotovljena
z ogljikom, znanstveno priznano metodo.
Medtem ko trditve o kalitvi semen iz pradavnega Egipta niso povsem verodostojne, velja za najstarejše, znanstveno dokazano kaleče seme seme lotusa (Nelumbo nucifera), najdeno v jezeru na Kitajskem, ki je vzkalilo leta 1990, seme pa naj bi bilo staro več kot 1000 let. V letu 1971 je vzkalilo seme Canna compacta, ki so ga našli v obrednih ropotuljicah. Poročila o kalitvi 2000 let starih datljevih semen iz utrdbe Masada v Izraelu in 2000 let starih semen magnolije iz japonskih arheoloških najdišč niso bila znanstveno potrjena.
Več trstikovca (Miscanthus)
Vneti opazovalci neobičajnih poljščin v Angliji se vse bolj zavzemajo, da se v bodoče na angleških poljih pojavlja več trstikovca Miscanthus x giganteus. EU je predlagala ukinitev podpore za zasaditve s trstikovcem zaradi sporov z World Trade Organisation. Vendar srečanje med National farmers Union in EU je preprečilo spremembo. To bo opogumilo kmete, da bodo sadili Miscanthus za energijo in biogorivo.