Članki: Bernarda Strgar

Natisni

Zasaditve javnih površin - uporaba trajnic

Objavljeno: .

Nova zasaditev cestnega otoka pri Žalah v Ljubljani
Nove smernice pri zasaditvah javnih površin - uporaba trajnic

O rabi trajnic za zasajevanje javnih površin ter o prednostih, ki jih take zasaditve prinašajo, sem obširneje pisala že v reviji Moj mali svet. K ponovnemu pisanju na to temo sta me vzpodbudili udeležba na evropskem kongresu IFPRA 2006 (International Federation of  Park & Recreation Administration, to je Mednarodna organizacija upravljalcev parkovnih in rekreacijskih površin), v francoskem mestecu Annecy, ki slovi po izredni urejenosti javnih površin. Druga vzpodbuda k pisanju članka, pa je na novo posajen cestni otok Žale v Ljubljani, ki je po več desetletjih prva javna površina zasajena pretežno s trajnicami. Načrtovalci so upoštevali sodobne smernice za oblikovanje in saditve javnih površin. Na kongresu v Franciji so strokovnjaki iz različnih mest po svetu (Torino, Lyon, Kuala Lumpur, Dublin in od drugod) predstavljali problematiko, načrte ter smernice pri urejanju mestnih zelenih površin. Posebej predstavljeno nam je bilo tudi mesto Lyon - tam me je posebej navdušila raba trajnic, predvsem okrasnih trav in gavre. Obširneje pisanje o kongresu bo tema drugega članka, zato se bomo v tem članku posvetili raje novi zasaditvi, torej cestneu otoku Žale v Ljubljani. To je velika pridobitev za Ljubljano.

Preden pa podrobneje predstavimo novi cestni otok Žale v Ljubljani, bi rada poudarila še nekaj prednosti  trajnic in manj enoletnic. Seveda skupaj z načeli, ki veljajo pri izbiri trajnic, zlasti če jih uporabljamo za javne površine.

Zasajevanje in vzdrževanje zelenic z enoletnicami, dvoletnicami, čebulnicami in sezonskim cvetjem je zelo drago. Za lep in urejen izgled takih gredic je potrebno namreč veliko dela in tudi denarja, ki pa ga je v mestih na razpolago vse manj. Kako poteka zasajevanje gredic z enoletnicami - maja se na takih gredicah izkopljejo vse jeseni posajene mačehe, spominčice in čebulnice ter nadomestijo s poletnim sezonskim cvetjem. Nato je treba jeseni  izkopati sezonsko cvetje in pripraviti grede na sajenje mačeh, spominčic ter čebulnic, kot so tulipani in narcise. In tako se to vrti vsako leto. Če naj bo greda zasičena in lepa  je potrebno posaditi kar lepo število enoletnic oziroma sezonskega cvetja - od 20-25 rastlin na kvadratni meter. In to kar dvakrat letno. Če k temu prištejemo še čebulnice, redno pletje ter zalivanje v sušnih mesecih, ugotovimo, da so take zelenice veliko breme za mestni proračun.

Parkovni oblikovalci in parkovni vrtnarji so ugotovili, da je mogoče grede saditi bolj smotrno, z večjo uporabo manj zahtevnih rastlin. V večji meri so začeli uporabljati trajnice, pokrovne vrtnice in druge grmovnice, ki naj bi sestavljale osnovno strukturo grede. S tem se izognemo vsakoletnemu dvakratnemu sajenju in urejevanju gred, kar vse je bilo potrebno pri uporabi enoletnic in sezonskega cvetja. Poleg tega so trajnice vsako leto večje, kar pomeni, da  v dveh do treh letih popolnoma prekrijejo neko površino. S tem se počasi izognemo pletju in okopavanju. Lahko rečemo, da s trajnicami, z izjemo pomladanskega čiščenja, tako rekoč nimamo več veliko opravka.  Da tako urejene grede ne bi bile prepuste in vsako leto enake, jih še zmeraj lahko dopolnjujejo s primernim sezonskim cvetjem, z enoletnicami in čebulnicami. Čebulnice bodo popestrile pomladanske mesece, ko trajnice še ne odženejo, enoletnice pa dodale nekaj svoje barvitosti v poletnih mesecih. Vendar so to le za dodatki za večjo barvitost, ne pa za samo osnovo grednega nasada.

Kako pa izbiramo trajnice za javne površine? Katerim pogojem morajo zadostovati?
Trajnice za javne površine morajo biti izbrane še posebej premišljeno, kajti le s pravilno izbiro bomo prišli do pravega namena  in v končno tudi do zmanjšanih stroškov pri urejanju gred. Treba je izbrati take rastline, ki brez večjih zahtev in človekove pomoči (gnojenje, zalivanje) lepo in dolgo časa uspevajo na nekem mestu. Trajnice, ki jih uporabljamo, morajo imeti tudi lepo obliko rasti. Večji del leta naj bi imele lep in zanimiv izgled (nekatere trajnice izgledajo lepo samo do cvetenja, potem pa nič več) in cvetele naj bi čim dalj časa. Zaželjeno je tudi, da se jeseni njihovi nadzemni jeseni posušijo in taki ostanejo na gredi čez celo zimo. Potem je še pomembno, da so rastline zdrave in čim manj občutljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo ptiče. Teh nekaj navodil naj bi bili osnovni kriterij, po katerih izbiramo trajnice za javne zelenice in parke.

Cestni otok Žale v Ljubljani
Zgoraj naštetih kriterijev se zavedajo tudi v podjetju KPL, Komunalno podjetje Ljubljana, zadolženo za urejanje večine zelenih površin v slovenskem glavnem mestu. Pozimi 2006 je načrtovalka v podjetju Kpl, Petja Pirnat, Univ. dipl. ing. agron., v sodelovanju z vrtnarijo Trajnice Strgar pripravila načrt nove zasaditve cestnega otoka Žale, ki je po površini eden izmed večjih v Ljubljani oziroma v Sloveniji. Junija 2006 so zasaditev po načrtu tudi izvedli. Orisi zasaditve so bili vidni že po enem mesecu, septembra 2006, torej 3 mesece pozneje, pa je cestni otok Žale že pokazal svojo razkošno zasaditev. Na gredi so posajene večinoma trajnice, kot so hermelika (Sedum telephium 'Herbstfreude'), mačja meta (Nepeta  x faassennii 'Six Hills Giant'), lepe očke (Coreopsis verticillata 'Zagreb'), gavra (Gaura lindhemeri), dresen (Persicaria amplexicaule 'Speciosa'), sibirska perunika (Iris sibirica), sončnica (Helianthus 'Lemon Queen) in okrasne trave kitajski trstikovec (Miscanthus sinensis 'Garcillimus'), proso (Panicum virgatum 'Rehbraun') ter japonska perjanka (Pennisetum alopecuroides). Za poživitev grede v poletnih mesecih je ob robu posajeno poletno sezonsko cvetje, pomladi pa bodo cvetele čebulnice. V sredini so posajene tudi tise (Taxus), ki bodo sčasoma zrasle v mogočne vednozelene stebre, ki bodo posebno vidne v zimskih mesecih, ko se bodo nadzemni deli trajnic posušili. Poleg tis je posajen tudi sibirski dren (Cornus alba 'Sibirica'), katerega rdeče veje bodo krasile cestni otok pozimi, ko bodo najbolj vidne.

Torej, če pogledamo gredo skozi letne čase oziroma po mesecih, lahko vidimo, da bomo na njemu vsak mesec lahko občudovali novo podobo. Pozimi bodo imele vodilno vlogo stebraste tise, dren z rdečimi poganjki in posušene silhuete okrasnih trav ter hermelik, ki bodo pozimi še posebno lepe, zlasti kadar bodo okrašene z ivjem in snegom. Pomladi, dokler trajnice še ne odženejo, do maja, bodo na gredi cvetele številne čebulnice. Maja bodo trajnice že bujno odgnale in prve med njimi, to je sibirska perunika, tudi zacvetele. Sledile jim bodo mačja meta, lepe očke, gavra in dresen, ki bodo cvetel od junija do pozne jeseni. V drugi polovici poletja bodo do izraza prišle hermelike, ter okrasne trave, ki s svojo mehkobo vnesejo posebno svežino in gibanje na gredo. Jeseni, nekje novembra se bodo nadzemni deli trajnic začeli počasi sušiti in jih bo potrebno porezati, na gredi pa bodo vidni ostali tisa, sibirski dren, ter posušene trave in hermelike.

Greda bo torej celo leto izgledala lepo in zanimivo, da bo v veselje meščanom, obiskovalcem mesta in Žal, kakor tudi vzdrževalcem. Na njej bomo lahko opazovali spreminjanje letnih časov in spoznavali trajnice, ki bodo ob različnih delih dneva, ob različni svetlobi in še po mesecih pokazale svoje mnogotere obraze in veliko raznolikost.
Cestni otok Žale  je že po treh mesecih, v času pisanja članka, postala močno opažena, občudovana  in predvsem drugačna mestna zelenica, kot smo jo v Ljubljani vajeni. Njena vrednost se bo pokazala z leti, ko se bodo same rastline tudi razrasle in pokazale v vsej svoji lepoti in mogočnosti. S to gredo, posajeno po sodobnih smernicah in ob upoštevanju kriterijev za saditev javnih površin smo v Ljubljani, glavnem mestu, pridobili površino, ki jo lahko postavimo ob bok zelenicam, ki imajo visoko vrtno kulturo.

Ljubljana se je tako pridružila Mestni občini Slovenj Gradec, ki z veliko vnemo, posluhom in smislom že zadnjih nekaj let uspešno ureja vedno večje število cvetličnih gred po novih načelih oblikovanja, torej s trajnicami, pokrovnimi vrtnicami, nižjimi grmovnicami in čebulnicami za osnovo ter enoletnicami in sezonskim cvetjem za dodatek.

Upamo lahko, da bo začetno previdnost pri uvajanju sprememb in novosti na mestnih zelenicah kmalu nadomestilo zadovoljstvo, tako s strani meščanov, kakor tudi s strani mestnih uprav, kakor tudi samih upravljalcev. Urejeno javno okolje pripomore k boljšemu bivanju in počutju, hkrati pa višji kulturni podobi kraja.

Cestni otok Žale v Ljubljani je eden izmed večjih v Ljubljani oziroma v Sloveniji. Do junija 2006 je bil posajen
s sezonskim cvetjem, enoletnicami, ter čebulnicami (Petja Pirnat).

V podjetju KPL d.d., ki urejuje večino javnih površin v Ljubljani, so se odločili, da cestni otok Žale posadijo v skladu
s sodobnimi smernicami za oblikovanje in saditve javnih površin. Na fotografiji  greda po saditvi junija 2006 (Petja Pirnat).

Kot osnova so na gredi posajene večinoma trajnice in grmovnice, ter sezonsko cvetje in čebulnice za poživitev.
To je glavna razlika od preteklih let, kjer so bile na gredi posajene le enoletnice, sezonsko cvetje in čebulnice,
ki pa jih je treba saditi dvakrat letno vsako leto in so bolj zahtevne za vzdrževanje. Trajnice posadimo le enkrat.

Če pogledamo gredo skozi letne čase oziroma po mesecih, lahko vidimo, da bomo na njemu vsak mesec
lahko občudovali novo podobo.

Na javne površine sadimo le najbolj trpežne trajnice, kot so gavra, dresen, trajna sončnica , okrasne trave in druge.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica članka in fotografij je Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Fotografije tudi Petja Pirnat

Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.

Natisni

Spoznavajmo zanimive trajnice

Objavljeno: .

Agastache foeniculum, mehiški ožep

Mehiški ožep je priljubljena aromatična trajnica, ki bogato cveti celo poletje. Njeni drobni, v pokončna socvetja združeni cvetovi privabljajo čebele in metulje.
V naravi raste na odprtih, kamnitih in peščenih rastiščih v ZDA in v Mehiki.
A. foeniculum je pokončna grmasto rastoča trajnica z dišečimi listi z vonjem po janežu in cvetovi, ki privabljajo množico čebel in metuljev.. Visoka stebla so močno razvejana. Zeleni listi jajčaste oblike z nazobčanim robom imajo močan vonj po janežu. Majhni, cevasti modri cvetovi so združeni v velika pokončna socvetja. Razcvetajo se od julija do septembra. Zraste do 100 cm v višino in do 40 cm v širino. V naravi raste na poljih in travnikih severnih predelov Severne Amerike. Najlepše uspevajo na zelo sončnih rastiščih in v bogati, odcedni zemlji. Nekatere vrste so kratko živeče trajnice, a se same razmnožujejo s semeni. Pri nekaterih je priporočljivo, da se odcveteli cvetovi sproti odstranjujejo. Pozno poleti in ob sušnih poletjih, lahko listi nekoliko odpadejo. V kolikor so posajeni v težka tla, so malo bolj občutljivi na mraz, saj ne marajo zimske mokrote.
V okrasne namene je posebno zanimiv križanec 'Blue Fortune', ki je nekoliko nižje in bolj košate razrasti, cvetovi pa so intenzivnejše modre barve. Je križanec med obema omenjenima vrstama.
Mehiški ožep sadimo na cvetlične grede v družbo hermelik, jesenskih aster, japonskih anemon, lepih očk, rmana, gavre, ameriškega slamnika in okrasnih trav. Lep je tudi na zeliščnem vrtu.

Amsonia taberanemontana, vrbolistna vrbica, amsonija

Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebeško modrih cvetovih in lepih jesenskih barvah.
Izvira iz Severne Amerike, kjer je razširjena v gozdovih, na vlažnih travnikih in na bolj suhih kamnitih predelih med skalami.
Vrbolistna vrbica je šopasta trajnica s prožnimi stebli modrikaste barve. Listi so nekoliko širši in nekako papirnati na otip. Svetlo modri zvezdasti cvetovi se odpirajo v rahlih in nekoliko povešavih socvetjih. Jeseni se obarva živahno rumeno. Najlepše uspevajo na polnem soncu ali v polsenci, v rodovitnih, odcednih tleh. So počasi rastoče gručaste trajnice. Imajo pokončna stebla, ki izraščajo iz ene točke tik nad zemljo. Sčasoma se število stebel povečuje, tako da rastlina zraste v pravi grmiček. Pozno pomladi se na steblih, ki so včasih nekoliko modrikasta, začnejo razvijati vijolično modri popki. Iz njih se na začetku poletja razcvetajo svetlo modri cvetovi, ki imajo prav edinstven odtenek modre, kakršnega poznamo le pri malokateri drugi trajnici. Po obliki nekoliko spominjajo na cvetove zimzelena (Vinca). Zanimivi so tudi plodovi oziroma semena, ki so lahko do 12 cm dolga. Listi so izmenično nameščeni vzdolž stebla in se po obliki in velikosti nekoliko razlikujejo. Lahko so zelo ozki, podobni iglicam ali celo suličasti in ovalni. Jeseni se listi in stebla obarvajo rumeno, kar izgleda izjemno privlačno. Ko jih posadimo, potrebujejo nekaj časa, da se lepo vrastejo. Dolgo časa uspevajo na istem mestu. Lepe so tudi za rezano cvetje. Nekatere vrste vsebujejo belo tekočino, ki ob rezu priteče iz stebla. Da bi vrbica v vazi čim dalj časa obdržala svežino, moramo čim hitreje zaustaviti odtekanje tekočine s tem, da steblo pomočimo v vročo vodo ali ga zažgemo s plamenom.
Vrbico sadimo na cvetlično gredo v družbo rmana, hermelik, kadulje, flomisa, ameriškega slamnika, japonskih anemon , jesenskih aster in okrasnih trav.

Astrantia major, zali kobulček

Zali kobulček je ena izmed lepših trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi. Ti so neprecenljivi za rezano cvetje, saj cvetovi dolgo časa ohranijo svežino.
V naravi raste na vlažnih alpskih travnikih in po gozdovih Evrope in Azije.
A. major je trpežna trajnica, ki zraste do 60 cm v višino in do 40 cm v širino. Dlanasti listi so zeleni in globoko, tri do pet krpasti. V naravi cveti belo, včasih rožnato. Velikost cvetov je različna, od 2,5 do 9 cm v premeru. Sorte z večjimi cvetovi so izjemno cenjene kot rezano cvetje. V polsenčni legi cveti bogatejše in dalj časa kot na vročem soncu. Vzgojili so mnogo sort, ki se razlikujejo nekoliko po višini, predvsem pa po barvi cvetov. Ti so lahko beli, rožnati in v različnih odtenkih rdeče. Posebno lepi so tisti temno rdeči. Ena izmed najnovejših sort ima cvet celo iz treh barv - bele, zelene in rdeče. Poznamo tudi sorto z rumeno pisanimi listi in belimi cvetovi. Najlepše uspevajo v bogatih, vedno vlažnih tleh na soncu ali v polsenci. Je šopasto rastoča trajnica z lepimi listi. Ti so zeleni, dlanasti in ponavadi globoko deljeni. Poleti se na koncu dolgih razvejanih stebel razvijejo glavičasta socvetja, ki so po obliki podobna enemu samemu cvetu. Cvetijo dolgo časa večinoma celo poletje. Odcvetele cvetove je priporočljivo sproti odstranjevati, s tem olajšamo razrast novemu cvetju, hkrati pa preprečimo nastajanje semena. Zali kobulček je v ugodnih rastnih razmerah namreč samosevna rastlina. Ko ga posadimo, se sprva razrašča nekoliko počasneje. Ponekod lepo zacveti šele po dveh letih. Ko pa se enkrat dodobra ukorenini, uspeva na istem mestu dolgo časa.
Zali kobulček sadimo na cvetlično gredo, kjer bo lepo prišel do izraza v družbi kadulje, plahtice, mačje mete, vzhodnjaškega maha, rmana, grozdaste plamenke in perjanke.

Dišeči listi mehiškega ožepa z vonjem po janežu in cvetovi, ki privabljajo množico čebel in metuljev.

Mehiški ožep je trajnica z lepo, pokončno rastjo, ki jo lahko sadimo na cvetlične grede. Na fotografiji v družbi
mehkodlake plahtice in tradeskancije.

Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebeško modrih cvetovih.

Zali kobulček je ena izmed lepših trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi.
Na fotografiji v družbi mačje mete.

Vrbolistna vrbica na vrtni gredi v družbi okrasnega pelina s sivimi listi in kadulje z modrimi cvetovi. Foto Sam McCully

Na gredi jeseni - rumeni listi vrbice v opredju fotografije. Foto Sam McCully

Zali kobulček z belimi cvetovi v družbi host.

-----------------------------------------------------------------------------

Besedilo in del fotografij: Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Strgar d.o.o. Ljubljana Črnuče si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.

Natisni

Pogled na trajnice v Sloveniji

Objavljeno: .

Pogled na trajnice v Sloveniji
Kako poznamo in obravnavamo vrtne trajnice?

Trajnice vse bolj pridobivajo na veljavi, saj si marsikdo, ki jih je začel spoznavati, brez njih svojega vrta ne more več predstavljati. Trajnice je težko zamenjati s katerokoli drugo skupino rastlin, v zvezi z njihovo vlogo v vrtu - in to je - dopolnjevanje osnovnega ogrodja, ki ga v vrtu predstavljajo drevesa, grmovnice in neživi elementi, kot so voda, ograje, poti, škarpe in drugo. Trajnice so tista skupina rastlin, ob kateri lahko najbolj izrazito opazujemo spreminjanje narave tekom letnih časov - spomnimo se samo na visoke trajnice, ki v eni rastni sezoni, takorekoč iz 'nič' zrastejo tudi do dva metra visoko. In druge, ki ostanejo pri tleh, a so v svojem času prav tako izrazite. Če bi določeno mesto v vrtu, kjer raste kakšna trajnica med rastno dobo večkrat fotografirali, recimo  enkrat mesečno, bi bili presenečeni in navdušeni nad razvojem in vsemi spremembami, ki bi se dogajale. Torej, trajnice prinesejo v vrt čar in raznolikost, kar je njihova glavna značilnost.

V zadnjih letih se je na slovenskem tržišču pojavilo veliko različnih sort in vrst trajnic, ki smo jih vzgojili doma, kakor tudi tistih
iz uvoza. Če pomislimo, da je bilo še pred kakšnimi petimi leti v Sloveniji mogoče kupiti največ dvesto različnih trajnic, sedaj pa jih imamo v vodilnih vrtnarijah preko 1000 različnih in število se še povečuje, smemo reči, da smo  dosegli lep uspeh.
Poleg trajnic, ki so vzgojene v Sloveniji in so prilagojene našemu podnebju, je na tržišču  ogromno tudi  trajnic iz uvoza - teh je celo vedno več, tako po izboru, kakor tudi po količini. Sedanji izbor je torej dovolj obsežen.

Če primerjamo vrtnarije s trajnicami v Sloveniji s tistimi v tujini, so razlike v izboru in številu še vedno zelo velike. Vendar pa moramo pri  tem upoštevati posebnosti slovenskega tržišča in našo kupno moč. Ob upoštevanju tega, bi si upala reči, da smo slovenski gojitelji trajnic na dobri poti, da bomo ob takem razvoju kmalu dosegli vrtnarije v tujini. Seveda, ob tej omembi ne moremo govoriti o specializiranih vrtnarijah, namenjenih pravim ljubiteljem in poznavalcem trajnic, torej ljudem, ki so pripravljeni za novo ali posebno sorto plačati tudi kakšen tolar oz. evro več, kot smo to navajeni v Sloveniji.

Kako pa smo se v Sloveniji, vzporedno s prihodom vseh teh novih vrst in sort trajnic potrudili, da bi jih spoznali in uspešno uporabljali, zlasti tiste, ki so bile doslej popolnoma neznane? Kako so se novim rastlinam s svojim učnim programom prilagodile strokovne šole in druge ustanove, ki skrbijo za razvoj znanja? Kako so vrtni centri, vrtnarije in drevesnice, ki prodajajo trajnice poskrbele za izobraževanje svojih kadrov?

Poklicne in strokovne srednje šole poznavanje trajnic in rabo še vedno postavljajo daleč v ozadje - vse je pred njimi - zelenjava, enoletnice, drevnina in grmovnice. To je velika škoda, saj menim, da bi morali vrtnarji vseh stopenj imeti neko splošno in enakovredno znanje o vseh skupinah vrtnih rastlin. To bi bilo dobrodošlo za njih same, za njihovo strokovno verodostojnost in za večjo vsebinsko ter oblikovno pestrost v vrtovih in parkih.

Znanje o trajnicah med strokovnjaki, iz vrtnarskih šol ali univerze je, kakor lahko ugotavljamo premajhno. Začeli bi lahko že  čisto pri osnovi, torej pri sami definiciji o tem, kaj trajnice so. Premnogi namreč strokovno izraz trajnice  posplošeno uporabljajo kar vse povprek - za lesnate rastline, eksote in še za kaj drugega. Naj navedem le enega izmed primerov. Nedavno je bil v eni izmed revij za ljubitelje vrta priložen oglas podjetja, ki prodaja različna gnojila, substrate in druge izdelke za vrt. V oglasu so imeli naslove kot so 'Sajenje vrtnic in ostalih trajnic' (od kdaj spadajo vrtnice med trajnice?), 'Prezimitev eksotičnih in balkonskih trajnic', kjer so med balkonske trajnice uvrščali citruse, lovor, oleander in druge rastline, ki jih v celinski klimi gojimo kot posodovke, drugače pa spadajo med sredozemska drevesa oz. grmovnice. Strokovni izraz za vrtne  trajnice smemo uporabljati za neolesenele, torej zelnate rastline, ki živijo po več let in prav bi bilo, da bi se držali dosledne in pravilne uporabe tega termina. Ali je to morda preveč zahtevno? Taki oglasi in temu primerno ravnanje v praksi ustvarjajo zmedo in škodujejo stroki kot celoti. Kdaj bomo v Sloveniji v vrtnarski stroki razčistili in zaščitili osnovna strokovna načela?

Pri poznavanju trajnic smo začeli z definicijo. Kakšne pa so druge lastnosti rastlin, ki jih je potrebno upoštevati in jih poznati? Izbira primernega rastišča je osnovna in nadvse pomembna. Da ne bomo host sadili na sončna mesta in dobro odcedna tla in obratno, hermelik v senco in težka ilovnata tla. Kaj so poleg rastišča še kriteriji po katerih izbiramo trajnice? Večinoma se najprej sprašujemo po cvetu - barvi cvetov in času cvetenja. Zato mnogi vrtni centri prodajajo trajnice z živobarvnimi slikami cvetov. Cvet je sicer zelo pomemben, vendar to ne more biti edino vodilo pri izbiri. Kaj pa oblika rasti trajnice? Nekatere  trajnice so zaradi oblike rasti vredne občudovanja vse od takrat, ko pomladi odženejo, pa do pozne jeseni, ko se listi in poganjki posušijo. Ali ni to pomembnejše ali vsaj enako pomembno kot cvetovi sami, ki nas pri nekaterih trajnicah razveseljuejo le nekaj tednov na leto, potem pa ostanejo le listi. Kaj pa listi? Tudi listi so pomebni, saj so lahko včasih bolj zanimivi in atraktivni od samega cveta. Spomnimo se samo na pisanolistne žajblje, rdečelistno iskrnico, rumenolistni šaš, srebrnolistni pelin in druge. Poleg tega je potrebno vedeti tudi, kdaj in kako trajnica pomladi odžene in na kakšen način jeseni propade. Potem je treba vedeti na kakšno razdaljo jih sadimo, da bomo dosegli lepo razrast in izgled. Pomembno je tudi to, da so rastline zdrave in čim manj občutljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo ptiče.

To naj bi bili nekateri izmed kriterijev, po katerih izbiramo trajnice. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da izbira trajnic le na podlagi barve cvetov ni najboljša in nam za lepo rastlino še tako izjemna fotografija na prodajnem mestu, ki bo zataknjena v lonček, ne bo prinesla zadovoljstva, če bo le-ta edino merilo za izbiranje.

Pri izbiri trajnic v vrtnih centrih in vrtnarijah bi rada opozorila še na nekaj. To je na izgled trajnic v lončku, ki je povezan z samim načinom gojitve. V specializiranih vrtnarijah s trajnicami jih gojimo večinoma na prostem, kajti tam se dodobra utrdijo in primerno razrastejo preden pridejo do končnega kupca. Ravno tako pri gojitvi ne pretiravamo s količino gnojil in dognojevanjem, ker to pri trajnicah, ki so namenjene predvsem za saditev na prosto, ni potrebno. Zaradi tega trajnice v lončku ne izgledajo tako bogato in razkošno kakor enoletnice in balkonsko cvetje. Te rastline so gojene v rastlinjakih, njihov gnojenje je strogo kontrolirano, njihov rok trajanja je omejen, saj so namenjene le za eno rastno sezono. V vrtnih centrih pa se vse pogosteje pojavljajo trajnice, ki so uvožene iz tujine ali gojene v vrtnarijah z enoletnicami in balkonskim cvetjem in so gojene na enak način kakor enoletnice - torej v rastlinjakih in so večinoma pregnojene. Zaradi tega v lončkih v prodajnem centru izgledajo zelo lepo in privlačno, vendar pa moram opozoriti, da tako gojene trajnice velikokrat niso dovolj trpežne, da bi  lepo uspevale tudi na prostem. Pač zato, ker so siljene in prehitro gojene, da bi se v vrtnariji na prostem lahko dovolj utrdile. Ker kupci s tem niso dovolj dobro seznanjeni in kupijo, ne da bi prav vedeli, siljeno rastlino kot trajnico. Po presaditvi na prosto pa potem velikokrat propade. S tem se širi slab sloves in nezadovoljstvo nad vsemi trajnicami. Posebej je to pomembno pri jesenskem sajenju trajnic. Siljene in prehitro gojene trajnice bodo zelo težko preživele sledečo zimo.

Vrtne trajnice, ki jih imamo tudi v Sloveniji čedalje več, bi bilo treba bolje poznati in jih pravilno uporabljati. Da bi bile poklicnim oblikovalcem vrtov in parkom v ponos, ljubiteljem in nam vsem pa v večje zadovoljstvo in veselje.

 

Greda s trajnicami je poleti v polnem razcvetu.

Del vrta, kjer so poleg trajnic in grmov nameščene tudi opore, ki lahko služijo samo za okras.

Trajnice na javni površini v Ljubljani (cestni otok Žale) - te morajo biti še prav pazljivo izbrane, da bodo lepe večji del leta in ne bodo zahtevale preveč oskrbe.

Pri izbiri trajnic smo premalo pozorni na same oblike cvetov - okrogle, pokončne, ploščate in druge.

Pogostot pozabimo na liste: Foeniculum vulgare 'Red', rdečelistni koromač, Salvia officinalis 'Berggarten', žajbel s srebrnimi listi, Origanum vulgare 'Aureum', dobra misel z rumenimi listi - vse te dišavnice nas presenečajo z obliko in barvo svojih listov.

Greda z rododendroni in modrolistnimi hostami.

Ena izmed rdečelistnih hermelik - lepa je že pomladi, ko začne odganjati.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica članka in fotografij je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na področju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih Črnučah že vrsto let vzgaja in prodaja množico v naših klimatskih razmerah preizkušenih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus.

Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.