Poklepetajte v knjigi gostov
in prispevajte komentar

Ob ogledu vrtov in vrtnarskih razstav, ob branju strokovnih knjig in revij,  človek spozna marsikatero zanimivo trajnico. Nekatere si zapomnimo bolj, druge manj. Nekatere ostanejo včasih neopazne  in se lahko po več let sprehajamo mimo njih, ne da bi se nam vtisnile v spomin. Včasih pa se zgodi to, da že poznano rastlino zagledamo v neki novi, drugačni  kombinaciji, v drugem letnem času ali posajeno na takem mestu, da se nam pokaže v čisto novi luči. Meni so letos v spominu ostale naslednje trajnice.

Aster diffusus 'Snowflurry', plazeča astra – je nadvse zanimiva in nekoliko posebna trajnica. Njeni iglicam podobni lističi in njena oblika rasti, namreč spominja na rast nizkih, plazečih brinov. Plazeča astra namreč zraste le do 5 cm v višino, iz enotnega stebla pa požene tudi do 30 cm dolge poganjke, ki rastejo na vse strani. Dokler jeseni ne začne cveteti, si kar težko predstavljamo, da je to trajnica. Pozno poleti se po celotni dolžini poganjkov razvijejo drobni popki, iz njih pa drobni, beli, zvezdasti cvetovi. Plazeča astra se jeseni v nekaj dneh spremeni iz zelene plazeče rastline s povešavo rastjo v bel oblak, ki lepo prekriva robove gred, robnikov, škarpnikov ali grobov. V toplih jesenskih dneh je polna čebel, ki ho neumorno obletavajo. Glede tal je plazeča astra nezahtevna trajnica. Raste v različnih tipih tal, škodi ji le zimska mokrota. Najlepša je na soncu, uspevala bo tudi v polsenci, le da bo nekoliko manj cvetela. Posebno lepa je v visokih posodah, če je posajena na robu posode. Takrat pride njena povešava oblika rasti še posebno lepo do izraza.

Aster 'Little Carlow', astra – astre so zanimiv in zelo raznolik rod trajnic, ki so nadvse dobrodošle cvetlice v jesenskem času, ko se njihovi raznobarvni koški začnejo odpirati. Veliko sort aster pa je občutljivih na bolezni, predvsem na rjo in pepelastp plesen. Žlahtnitelji  se v zadnjem desetletju zato trudijo vzgojiti nove sorte, ki bodo odporne na te bolezni. Te zdrave sorte imajo ponavadi manjše cvetovi in tudi nekoliko drugačno obliko rasti. Ena izmed njih je tudi A. Little Carlow', ki je križanec med A. cordifolius in A. novi-belgii. Odlikuje se po nebeško modrih cvetovih. Cveti septembra in oktobra. Cvetovi so nekoliko manjši, vendar so nanizani v razvejana socvetja na koncu cvetnih stebel. Zraste tudi do 100 cm v višino in do 30 cm v širino. Glede tipa tal je nezahtevna trajnica. Raste tudi v bolj suhih tleh. Lepo uspeva na soncu, kakor tudi v polsenci pod drevesi, kar je za astre še posebej zanimivo. Večina vrst oziroma sort lepo cveti namreč le na soncu. Glede barve cvetov je v mesecu oktobru prav edinstvena.  Je ena izmed tistih trajnic, ki si zasluži mesto v vsakem vrtu.

Clematis heracleifolia 'Cote d'Azur', dežnolistni srobot   - srobote večinoma poznamo kot vzpenjavke. Vendar poznamo tudi nekaj vrst, ki jih uvrščamo med trajnice. Dežnolistni srobot je pokončno rastoča trajnica, ki zraste do 90 cm v višino in do 40 cm v širino. Odlikuje se po lepih listih in modro belih dišečih cevastih cvetovih. Ti se odpirajo celo poletje. Značilnost cvetov je, da so cvetni lističi zavihani navzven, kar jim daje še poseben čar. Sadimo ga na vrtno gredo v družbo bogato cvetočih trajnic. Lepo bo uspeval tako na soncu, kakor tudi v polsenci.

Clematis x jouiniana 'Praecox', srobot – je nadvse posebna in uporabna trajnica, saj se v vrtu široko razrašča. Njeni poganjki zrastejo tudi do 80 cm v širino in kot taka je odlična pokrovna rastlina. Namreč, pod odraslimi drevesi ali pod živo mejo, kjer so tla prepletena s koreninami dreves, ki podrasti jemlje svetlobo, hrano in vodo, se lepo razraste le malo pokrovnih rastlin. Tudi samo sajenje je težavno, saj moramo paziti, da ne poškodujemo korenin dreves. Pri temu srobotu, pa je potrebno posaditi le malo število sadik, saj ena rastlina prekrije skoraj 0,5 m2  površine, pri tem, da se ne razrašča prekomerno in ni nadležna za rastline posajene okoli. Zraste do 20 cm v višino. Lepo uspeva na soncu in v senci. Odlikuje se tudi  po lepih listih in belo modrikastih cvetovih. Ti  nastajajo čez celo poletje, do pozne jeseni in so lep okras rastlini. Za Clematis x jouiniana 'Praecox' lahko rečemo, da je lepa okrasna rastlina z veliko uporabno vrednostjo.

Cotula squallida, kotula - je vednozelena blazinasta trajnica. Ima zanimive poganjke z drobnimi lističi, ki se skorajda ne dvignejo v višino, temveč so popolnoma zraščene s tlemi. Po njih lahko celo hodimo, pa ne bomo naredili večje škode. Poleti se nad blazino iz listov dvignejo kratka stebelca, na koncu katerih se odpirajo drobna gumbasto oblikovana socvetja. Zaradi pritlehne rasti jih sadimo tudi v razpoke med tlakovce, na suhozide, lepe so tudi na grobovih. Poznamo več različnih sort in vrst, ki se razlikujejo predvsem po barvi listov. C. squallida ima svetlo zelene liste, sorta C. 'Patt's Black' ima zanimive temno rjave liste, sorta C. 'Blatt's Back' pa mešanico rjavih in sivo zelenih listov, ki izgleda še prav posebej zanimivo.
Pomladi jih po potrebi nekoliko razredčimo, ter na nekaj let razdelimo, drugega dela pa z njimi skorajda nimamo. Sadimo jih na sončna rastišča, v odcedna tla.

Dechampsia cespitosa 'Goldschleier', rušnata masnica – je zanimiva okrasna trava, ki se odlikuje po prosojnih socvetjih, ki celo poletje, posebej pa jeseni ustvarjajo videz tančice. Je šopasto rastoča trava, ki najlepše uspeva v nekoliko vlažnih ali celo mokrih tleh. Brez težav raste tudi na cvetlični gredi na soncu, le zemlja ne sme biti preveč suha. Sadimo jo lahko tudi v težja tla. Šop temno zelenih suličastih listov je vednozelen. Zraste do 40 cm. Na začetku poletja se iz šopa razvijejo cvetna stebla, na koncu katerih se razvijejo megličasta socvetja. Ta so sprva zeleno purpurna, nato pa se tekom poletja spremenijo v rumeno. V celoti zraste do 60 cm v višino in do 40 cm v širino. Lepa je skozi celo leto. Posebej pride do izraza, ko je posajena v družbi cvetočih trajnic, saj s svojim megličastim videzom povezuje ostale trajnice na gredi, hkrati pa ustvarja občutek mehkobe.
 
Molinia caerulea 'Moerhexe', modra stožka – je okrasna trava, katere okrasna vrednost mi je bila kar nekaj let neznanka. Pred leti sem v neki strokovni reviji prebrala, kako je to ena izmed lepših srednje visoko rastočih okrasnih trav, vendar me sama rastlina, posajena v lončku nikoli ni uspela prepričati. Dokler je letos nisem videla, najprej na Chelsea Flower Show-u, v Londonu  v kombinaciji  z rdečelistno iskrivko, Heuchera 'Rachel',  avgusta na Švedskem v vrtu na gredi v kombinaciji s kavkaško spominčico, Brunnera macrophylla in belo cvetočo japonsko anemono, Anemone 'Honorine Jobert', oktobra pa sem jo opazovala še na matičnih gredah v vrtnariji. Torej, izkazala se je za prekrasno travo, v vseh treh letnih časih. Le v pravi družbi mora biti posajena. Molinia caerulea 'Moerhexe' tvori gost šop modro zelenih listov. Ti odženejo že zgodaj pomladi. Mladi listi so rumenkaste barve. V višino listi zrastejo do 30 cm. Sredi poletja začnejo iz šopa odganjati cvetna stebla, zanimive črne barve, na koncu katerih se razvijejo ozka purpurno zelena socvetja. Cvetna stebla in pozneje tudi listi se jeseni obarvajo oranžno rumeno, kar daje strožki prav poseben čar. Stožka v celoti zraste do 60 cm v višino in do 30 cm v širino. Sadimo jo na sonce ali v polsenco, prenese tudi bolj vlažna, celo mokra tla. Sprva se razrašča nekoliko počasneje, pozneje pa korenine tvorijo zelo gost preplet, tako da jo lahko sadimo tudi na brežine. Sadimo jo lahko tudi v kisla tla, zato je dobrodošla na gredi z rododendroni. Najlepše pride do izraza, če je posajena v večjih skupinah in v družbo trajnic, ki se odlikujejo po velikih listih.

Persicaria bistorta 'Superba', kačja dresen – je trpežna trajnica, ki se odlikuje po nežno rožnatih socvetjih, ki se sredi pomladi razcvetajo na koncu tankih cvetnih stebel. Posebno lepa je v družbi sibirske perunike, Iris sibirica  in v družni vrbice, Amsonia tabernaemontana, ki s svojimi modrimi ali vijoličnimi cvetovi ob istem času lepo dopolnjujeta cvetenje kačje dresni. Te tri naštete trajnice so skorajda edine visoke trajnice, ki cvetijo  v tem obdobju leta, zato je njihova okrasna vrednost še toliko večja.  Kačjo dresen sadimo  na sonce ali v polsenco, v vlažna ali celo bolj mokra tla. Uspevala bo tudi na vrtni gredi. Zraste do 80 cm v višino in do 40 cm v širino.

Prispevala Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Trajnice Strgar, Črnuče

Več na http://www.trajnice-strgar.si/datoteke/razno-o-trajnicah/trajnice-ki-smo-jih-opazili-11-08.pdf

0 komentarjev