Obisk vrtov Cornwall-a

Sredi junija sva s Samom preživela pet čudovitih dni na skrajnem jugozahodnem delu Anglije, v Cornwall-u. Pa niso bili to čudoviti dnevi zaradi vremena, ki je ob 21-ih stopinjah in soncu, popolnoma brez dežja vztrajalo ves čas, ampak zaradi obiska zanimivih in nadvse različnih vrtov.  Nekaj je bilo manjših vrtov, ki jih obdelujejo in vzdržujejo lastniki sami ali pa ob minimalni pomoči, nekaj pa je bilo večjih vrtov, bolje rečeno parkov, ki se razprostirajo ob dvorcih in njihov nastanek sega tudi dvesto ali celo več let nazaj.

Moram reči, da so me bistveno bolj prevzeli vrtovi, v katere vlagajo lastniki ves svoj čas, ljubezen in tudi denar, kot pa vrtovi okoli gradov. Tukaj ti res vzamejo sapo mogočna drevesa, stara več sto let, pa ogromne magnolije in rododendroni ter azaleje, ki so jih zasadili, pred več kot sto leti, zdajšnji lastniki, oziroma njihovi vrtnarji,  pa pod njimi samo še kosijo travo. Mešanih gred tukaj ni, saj je z njimi preveč dela.

Milo podnebje omogoča, da najdemo tukaj tudi vrtove z navdihom iz tujih dežel, iz Italije, Japonske in od drugod. Čeprav osebno nisem ljubiteljica »japonskega stila«, pa me je najbolj presenetil  in zelo navdušil japonski vrt s svojo zeleno umirjenostjo,  mahom, praprotjo in kamni.

Ker v tem kratkem prispevku ne morem povedati in predstaviti vsega, bom čez poletje pripravila nekaj daljšega, z več slikovnega materiala. Primerjave med vrtovi so težke in stvar osebnega okusa in pogleda, pa vendar lahko mirno rečem, da so  naši vrtovi  izjemno bogati, da jim morda manjka nekaj oblikovalskih elementov, drugače pa bi bili tudi Angleži navdušeni nad njimi.

Poleg vrtov, pa me je očarala tudi vasica, v kateri smo bivali. Kot da bi se čas zasukal najmanj 30 let nazaj.

Besedilo in fotografije: Alenka Gorza