Serija Naši vrtovi nastaja po zamisli redaktorja in voditelja Staneta Sušnika, režiserka letošnjih oddaj je Barbara Zemljič, snemalci na terenu pa so bili Jure Nemec, Marko Kočevar, Aleš Živec in Bernard Perme. Montažo serije je pripravil montažer Milan Miloševič. Glasbo so prispevali Mateja Starič, Boštjan Gombač in Davor Erceg.
V dokumentarni seriji Naši vrtovi, ki nastaja v Izobraževalnem programu TV Slovenija, so pripravili štiri nove oddaje. Avtor zamisli Stane Sušnik bo v prvih treh oddajah letošnjega niza predstavil tri različne vrtove: dva v Sloveniji in enega v italijanski Gorici. Vrtovi so popolnoma različni drug od drugega, saj so zrcalo lastnikov. Ti nam bodo v sproščenem pogovoru vsaj nekoliko razkrili, kaj jim vrtovi pomenijo in zakaj so takšni, kot so. V zadnji oddaji pa se boste Stanetu Sušniku lahko pridružili pri ogledu Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Tega je televizijska ekipa lani obiskala kar šestkrat in ujela v njem marsikateri zanimiv dogodek.
Torek, 9. marca: Aleš Gnamuš
Vrt Aleša Gnamuša iz Ljubljane, ki so ga posneli lani, je nekaj zelo posebnega. Gre za majhen, približno 300 kvadratnih metrov velik vrt ob atrijski hiši, v katerem je prostor popolnoma zaseden z rastlinami in vrtnimi elementi. Poti po vrtu vodijo mimo grmovnic in dreves, ki jih je avtor vrta s stalno nego oblikoval tako, da jih je prilagodil skromno odmerjenemu prostoru. Kljub majhnosti pa vrt ponuja veliko pestrosti in zaradi avtorjeve želje, da bi v njem združil svoja nagnjenja do sredozemskih in japonskih vrtov z vodnimi motivi, kamnitimi zidovi, je vanj vgradil še rastlinjak, v katerem bo prezimoval rastline, občutljive na hladno celinsko podnebje. Na vrtu je sicer vselej kak cvetoč motiv, vendar prevladujejo vedno zelene rastline, ki ohranjajo vrt zanimiv v vseh letnih časih.
Torek, 16. marec: Luciano Viatori
Vrt res leži zunaj ozemlja Republike Slovenije, a je nastajal pod rokami našega rojaka Luciana Viatorija. Na desnem bregu Soče v Gorici se na pobočju razteza dva in pol hektara velik vrt, ki bi ga pravilneje označili za park. V njem je njegov lastnik v dobrih treh desetletjih zbral toliko rastlinske lepote, da ga lahko primerjamo s podobnimi zasebnimi vrtovi v Angliji in drugih zahodnoevropskih deželah, ki slovijo po tradiciji urejanja okrasnih vrtov. Luciano Viatori je najprej začel saditi azaleje in sčasoma jih je zbral več kot osemsto različnih vrst. Prav tako osupljive so njegove zbirke magnolij, okrasnih češenj, vrtnic, drenov, javorjev in drugih stalnic okrasnega vrta. Njegov vrt je lani ekipa Televizije Slovenija obiskala trikrat, v treh različnih letnih časih, in zabeležila vse lepote. Vrt je spomladi odprt vsak konec tedna tudi za obiskovalce.
Torek, 23. marec: Karlina Treinen
Vrt gospe Karline Treinen leži tik ob cesti v vasi Pirniče pri Ljubljani. Res ni zelo vpadljiv in ne ograjen z visoko ograjo, kot je pri Slovencih pogosta navada, ampak popolnoma odprtega tipa. Svojo lepoto ponuja na ogled vsem. Tisti del vrta, "dnevna soba", ki leži na majhnem dvorišču za hišo, je seveda nekoliko bolj zaseben in popolnoma drugačen od onega ob cesti. Potem pa je še tretji del, tako imenovani refugij, ki je še bolj odmaknjen, kot nakazuje že njegovo ime. V vseh delih vrta prevladujejo vrtnice, najljubše okrasne rastline gospe Treinen. Povezujeta jih dve značilnosti: to so tako imenovane stare sorte vrtnic, in vse dišijo. Zato zna njihova gojiteljica pripraviti iz vrtničnih cvetov številna presenečenja.
Torek, 30. marec: Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Kaj vse ponujajo obiskovalcem botanični vrtovi, bomo spoznali v ljubljanskem botaničnem vrtu, ki letos praznuje dvestoto obletnico svojega delovanja. Botanični vrt ima v današnjem času mnogo nalog, zato se v njem tudi čedalje več dogaja. Obiskujejo ga šolske skupine, študenti v njem poglabljajo svoje znanje, sprehajalci najdejo tam mir in ubranost narave, obiskovalce vabijo z različnimi delavnicami in predavanji. Botanični vrt univerze v Ljubljani smo z ekipo Televizije Slovenija lani obiskali šestkrat in vsakič ujeli del dogajanja, pa tudi spreminjanje rastlinskega sveta. Naš sogovornik je bil dolgoletni vodja botaničnega vrta, Jože Bavcon.
Prenovljeno vodstvo SVZ