Hvala!
Hvala. Pohvala. Zahvala. Vse tri besede imajo skupno poimensko
izhodišče; z njimi izražamo pozornost do prijatelja, partnerja, soseda,
otroka, človeka. Izreči besedo hvala nas učijo že od malih nog, potem
pa, nenadoma, počasi izgineva iz našega besednjaka. Čedalje redkeje jo
slišimo, vse je nekako samo po sebi umevno in pričakovano. Zato se
velikokrat zapremo v školjko prizadetosti. Včasih upravičeno, včasih pa
tudi ne. Hvaležnost. Je ena najbolj iskrenih pozornosti. Če smo
je zmožni. Vendar je tu zelo tanka črta razmejitve med iskreno
hvaležnostjo ali pa tiste, ki se jo pričakuje. Sama menim, da je
prav in da moramo biti hvaležni za vse, kar nam je podarjeno iz srca,
zlasti pa za rože, ki so jih vzgojile roke naših prijateljev. Ti so
vanje vlagali svojo ljubezen, trud in tisto najdragocenejše, svoj čas.
Presenečeni pogled veselja ob roži, ki smo si jo želeli in jo dobili,
predstavlja veselje obema in prinaša sonce v dušo. Pa tudi za en sam
podarjeni cvet iz travnika je prav, da se zahvalimo. Ali pa za cvet,
malo pomečkan, ko ga fant prvič, prav sramežljivo in na skrivaj ,
izroča dekletu. Vsakdo izmed nas je vesel besede hvala, če jo
dobi. Toplo mu postane pri srcu in zadovoljstvo ga obda kot
najmehkejše ogrinjalo. Zato mi nikakor ne gre v račun, da se za podarjene rože ne sme reči hvala. »Saj
bi rekla hvala, ampak, veste, potem mi rože ne bi uspevale.« Ta stavek
sem slišala že povsod po naši prelepi deželi, pa ga še sedaj ne
razumem. In ga tudi nikoli ne bom. Da ne govorim o tem, da je potrebno
rožo ukrasti, da bo lepo rasla. Neumnost. Čeprav nekatere ob takem
dejanju ne peče vest niti malo, saj na to gledajo kot na podvig in ne
kot na tatvino. Kar vsekakor je. Pa še veliko škode se tako povzroča;
ne samo rastlini, ampak tudi lastniku. Tista na rastlini se včasih še
popravi, izgubljeno zaupanje v soljudi pa se ne povrne prav zlahka.
Tako se zapro marsikatera vrata v čudoviti svet vrtov. In zaradi tega
smo smo vsi revnejši. Prosim, recite hvala vsakomur, ki vam kaj
podari, pa čeprav je to nasmešek, glava solate ali pa pet minut
dragocenega časa. Zato bomo vsi bolj bogati, ne v denarju ampak v
zadovoljstvu. Saj svet je lep in zato hvala naravi za sončke na
travniku, sramežljive vijolice, dišeče vrtnice, za vse te čudovite
mavrične barve, hladno zelenilo gozdov in za vse trenutke, preživete
med zelenimi prijateljicami in prijatelji. Hvala tudi vam, ki ste podarili svoj čas mojemu razmišljanju. Alenka Gorza
0 komentarjev
objavljeno 16.06.2008
Zanimivosti od tu in tam
Prenovljeno vodstvo SVZ
Na nedavnem občnem zboru Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ) so izvolili delno prenovljeno vodstvo. Društvu bo tudi v bodoče predsedoval Gorazd Mauer, v novem upravnem odboru pa so Nada Pintarič, Jelka H. Samec Sekereš, Peter Gliha in Vladimir Planinšek. V nadzorni odbor je bila izvoljena Slavica Klemenčič.
(objavljeno 1.03.2011)
Spomladanski pozdrav
Simona Budja nam je poslala pomladni foto pozdrav z njenega in Srečkovega vrta v Ljutomeru.
(objavljeno 10.02.2011)
Pokrovne trajnice?
Kadar je govora o trajnicah, ki naj bi prekrile določene površine in poskrbele za trajno ozelenitev, so mišljene skoraj izključno trajnice nizke rasti, ki se po možnosti hitro razraščajo. Je pa nabor v resnici mnogo obsežnejši in zato tudi bolj zanimiv. Kajti uporabimo lahko tudi višje rastoče trajnice, na katere se morda sploh ne bi spomnili. (več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal Matic Sever, Trajnice Carniola kliknite tukaj)
(objavljeno 29.01.2011)
Kaj vemo o trajnicah
Mnogi vrtnarji in še bolj vrtoljubci so nejevoljni zaradi zelo omejenih informacij v najrazličnejših publikacijah o dolgoživosti trajnic. Vsi imamo izkušnje z rastlinami, ki so opisane kot trajnice, toda nekatere odmrejo že po par letih, druge spet potrebujejo leta, da se namestijo v svojem novem okolju, tretje se sejejo prekomerno naokrog, tako, da nam je žal, ker smo jih sploh kupili. (več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal prof. dr. Milan Sterle - kliknite tukaj)(Ob članku objavljamo tudi dva komentarja na to tematiko).
(objavljeno 21.01.2011)
Sedumi - trajnice leta 2011
Združenje nemških vrtnarjev vsako leto enemu od rodov trajnic dodeli prestižni naslov trajnica leta. Letos ta čast pripada rodu Sedum, rastlinam, ki jih poznamo pod imeni homulice in hermelike. Zanimivo, da so bile trajnice leta tudi že leta 2000.
(objavljeno 1.01.2011)
Velika ponudba iskrivk
Iskrivke ali hojhere (Heuchera) postajajo vedno bolj priljubljene okrasne trajnice. Drevje in grmovnice po naših vrtovih se razraščajo, pod njimi je vedno več sence in prav iskrivke v družbi host in praproti dajo senčnemu vrtu še poseben poudarek. Video predstavitev zelo pestre in številčne ponudbe več kot 30 različnih sort iskrivk si oglejte na spletišču Trajnice Carniola
(objavljeno 15.12.2010)
Dnevi odprtih vrat 2011
Društvo SVZ že načrtuje koledar odprtih vrtnih vrat v prihodnjem letu, zato poziva svoje članstvo, da čimprej prijavi načrtovani datum odprtih vrat v svojem vrtu. Več na spletni strani SVZ.
(objavljeno 12.12.2010)
Tropski rastlinjak v Botaničnem vrtu
Za ljubljanski Botanični vrt je bil petek, 10. decembra, pomemben dan. Slavnostno so odprli tropski rastlinjak. Za obiskovalce je po začasnem urniku dostopen od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, v soboto in nedeljo pa med 10. in 12. uro in nato zopet od 14. do 16. ure. Tropski rastlinjak še ni v celoti zasajen, rastline pa za vraščanje tudi potrebujejo nekaj časa, zato je za njihov popolni izgled potrebno še malo počakati. A ne predolgo, kajti v tropskem rastlinjaku rastline zelo hitro rastejo.
(objavljeno 12.12.2010)
Prijetno srečanje pri Metki
Že vrsto let nas skupino slovenskih vrtoljubcev zadnjo soboto v novembru na veselo in družabno srečanje povabi vrtoljubka Metka Berce iz okolice Ljubljane. Tokrat se nas je spet zbralo več kot 30 iz vseh koncev Slovenije. Za to njeno vsakoletno pobudo in odlično postrežbo smo ji povabljeni zelo hvaležni, kajti to je tudi priložnost za izmenjavo vrtnarskih izkušenj in novic.
(objavljeno 29.11.2010)
|