Kliknite tukaj
0 vpisov

Na Lipnik iz Zazida je izlet, ki ti nahrani  vsa čutila, je izlet za (malce utrujeno) dušo. Mogoče sva prekmalu zavila z avtoceste pri Kozini, a nič hudega. Po navodilih na zaplana net sva brez težav prispela v Zazid, kjer sva parkirala. Peljala sva se skozi Podpeč, ki je res čisto pod pečinami Kraškega roba. Nisva se ustavila, da bi si ogledala obrambni stolp iz 11 stoletja in jamo Grad pod njim. Kmalu sva prispela do zapuščene železniške postaje nad Zazidom. Ogledate si jo lahko na sliki. Pred davnimi leti so JŽ napeljale vodo, kjer se lahko osvežiš, paziti pa moraš, da ne prestrašiš žabic v koritu (slika). Ob poti so najprej žarele zlato rumene rastline: grmasta šmarna detelja, cipresasti mleček, košeničica. V prelivajočih se modro-rdečih odtenkih so se šopirile blazinice grebenuše. Golostebelna mračica se je že poslavljala, timijan, lan, šetraj, petoprstnik in popon pa so začeli odpirati prve cvetove. Zaradi sonca je bilo občasno gibanje skozi gozd prijetno. Opazila sem čudovite kukavice: belo dolgolistno naglavko, rjavo gnezdovnico, mušjeliko mačje uho in pikastocvetno orhidejo. Navadne splavke najprej nisem prepoznala, ker je imela cvetove še nerazvite. Prvič sem videla, kako se po naravi plazi grahor. Ni še cvetel, menda pa je različnih barv. Iskala sem razlike med ozkolistnim pljučnikom in škrlatnomodrim ptičjim semenom, ki sta se skrivala v bližini v družbi s kačnikom. Lahko verjamete, da sem nemo obstala, ko sem zagledala prvo potoniko. Potem še eno in potem še šopek in šopek in šop....Lepe so te enostavne rože. Na prvem travniku, kjer se odpre pogled na Bržanijo, rastejo perunike. Nekatere že odcvetajo, prav tako posamezne narcise. Zato pa je narcis toliko več na travnikih pod Lipnikom. Pravo belo morje. Tam se družijo z rumenimi cvetovi Scopolijevega grinta. Vmes sem opazila tudi posamezne narezljane lističe kosmatinca. Spraševala sem se, če je hrib dobil ime po lipah, ki jih je v okolici precej. (Kot po eni teoriji Hrastovlje po hrastih). Na travnikih rastejo tudi navadne kukavice, strašnice, ptičje mleko, avstrijski gadnjak in še marsikaj drugega. Čisto na vrh nisva šla, ker se je mož ustrašil križa na njem in modrasov. Ne, šalim se. Bil je že utrujen, ker sem se ob vsakem koraku ustavila in občudovala cvetje. Pa ogledati sva si še želela svetovno znano cerkev sv, Trojice in njen znameniti Mrtvaški ples. Tako sem vrh prihranila za drugič. Za čas, ko bodo na njem cveteli še zlati koreni... Narava je tukaj topla kot mamine dlani. Spočiješ se v tišini, kjer slišiš vsako sapico v listih, še sončne žarke, ki se tihotapijo skozi krošnje. (Seveda moraš za to biti sam.) Danes sem občutila razliko, ko sem šla po naših hribih. To je bolj kot "moški princip". Dobiš energijo, občutek moči in ustvarjalnosti.

Še pomanjkljivosti: papirčki na tleh in prav hitro si lahko nabereš klopov. Jaz sem tri pregnala in enega izpulila. Nauk: Ne božaj rožic, hodi po poti!

Izbrala sva desno ...

Že dolgo sem osamljena

 Uživam

Cerkev z obzidjem v Hrastovljah

Dolgolistna naglavka (Cephalanthera longifolia)

Zelo sem lepa. (Orchis purpurea)

Pridite me pogledat! (Paeonia officinalis)

Imam dlakav ovojek. (Senecio scopolii)

Me imate v svoji zbirki? (Iris pallida Illyrica)

Sem ozkolistni pljučnik ali ptičje seme?