Vrt Bojana Repšeta
Repšetovi živijo v Novem Polju v Ljubljani na parceli, ki ima vsega skupaj le 580 kvadratnih metrov. Od tega je 115 kvadratnih metrov tloris stanovanjske hiše.
Na preostalih 465 m2 imajo prizadevni vrtnar in njegova družina kar dva vrtova:
- predhišni, 100 m2 velik zelenjavni in zeliščni vrt, je oblikovan v stilu, ki nekoliko spominja na srednjeveške obzidane vrtove
- zadaj, za hišo, pa je 180 m2 velik okrasni vrt.
Za okrasni vrt je Bojan narisal načrt pred dobrimi 25 leti. Osnova je do danes ostala skoraj nespremenjena. Pred nekako desetimi leti je na vrtu zgradil tudi ribnik.
Vrt je zasnovan nepravilno na osnovi prostorskega reda, ki je blizu naravnemu. V njem je zaznati sled japonskih vrtov, je preprost in neizumetničen.
Kontrastna postavitev prvin poudarja tektonski značaj. Skale, griči, vodna površina, miniaturni slapovi in suhe struge so nosilci tektonike. To so miniaturne replike pokrajin, ki jih Bojan najde v Podgradu in Besnici. Pojavljajo se na eni strani ploskve: peščene, rastlinske (mah), vodna površina, na drugi strani pa skale, trajnice ter gmote drevnin.
Veliko je barvnih kontrastov med svetlimi in temnimi prvinami in različni odtenki zelenja. Tekstura listja je pestra. Cvetja je malo, razen na pomlad, ko cvetijo rododendroni. Po Bojanovem mnenju je vrt v bistvu monokromatski in ima predvsem vizualno vrednost.
Ograjen je z živo mejo, in sicer na severni in južni strani iz gabra, na zahodni iz drena, na vzhodni strani pa iz tise, ker je tam senca. Gabrova in drenova živa meja je iz leta 1958 in jo je posadil že Bojanov pokojni oče.
Hišo povezuje z vrtom glicinija na vzhodni strani, bršljan na severni, golocvetni jasmin na zahodni ter na južni strani marelica in vinska trta. Glavni vhod obrašča bršljan, ki je star več kot 30 let in je odlično gnezdišče za kose in zelence (vrsta ščinkovca)
O svojem vrtnarjenju Bojan razmišlja takole:
Vrt je podlaga za ustvarjanje. V njem iščem lepoto in mir. Različni odtenki zelenja ter cvetje v pastelnih barvah me pomirjajo. Vrt je odraz človeške duše, zato se trudim, da bi bil čimbolj tenkočutno urejen - poenoten z naravo. Tega pa ni mogoče doseči, lahko se samo čimbolj približam, zato z doseženim nisem nikoli zadovoljen; vrt mi vedno z novimi težnjami po lepoti nikoli ne dovoli miru. Če bi bil zadovoljen s tem, kar sem ustvaril, bi sam sebe izgubil. Vedno so potrebni novi cilji, nova dejanja in s tem nova doživetja. Prav v tem je čar vrta.
Kot ustvarjalec novega življenjskega okolja čutim tudi veliko odgovornost do vseh živih bitij, to je rastlin in živali. Zato skrbim, da se dobro počutijo, da imajo prave pogoje za življenje, da jih hranim tudi pozimi, da ne uporabljam pesticidov, ne delam hrupa in se do njih obnašam spoštljivo.
Konec tedna, ko v bližnji okolici brnijo kosilnice, si rečem: 'Japonci že vedo, zakaj na vrtu nimajo trate!'.
Tudi pri načrtovanju zelenjavnega in zeliščnega vrta me je vodila težnja po lepoti, zato sem se odločil za stil, ki nekoliko spominja na srednjeveške obzidane vrtove. Ograjen je z nizkim pušpanom, na sredini je otoček, na katerem raste Ilex aquifolium 'Piramidalis'. Na vogalih so glinaste posode, v katerih rastejo: mirta, rožmarin, oljka (bonsaj) ter lovor. (Te rastline pred zimo seveda prenesem v prostor, kjer ne zmrzuje.) Gredice so diagonalno razporejene, tlakovane so s klinker opeko. Med zelišči rastejo stebelne vrtnice. Zelišča so opremljena z označevalnimi tablicami z napisom v latinščini.
Če vas podrobneje zanimajo japonski vrtovi - kliknite več o japonskih vrtovih