Drobne zanimivosti od vsepovsod

Natisni

Pušpani so vedno bolj ogroženi

Objavljeno: .

Pušpani že od nekdaj krasijo okrasne pa tudi prave kmečke vrtove, veliko jih je na pokopališčih in v javnih parkih in nasadih. Poleg lepega izgleda, zimzelenosti in možnosti oblikovanja, so prijubljeni tudi kot dokaj nezahtevni. Žal pa so v zadnjem desetletju postali žrtev tako rastlinskih bolezni kot rastlinskih škodljivcev.

Najbolj nevarna bolezen pušpanov je odmiranje poganjkov, ki ga predvsem v vlažnih poletjih povzroča gliva Cylindrocladium buxicola . Na to glivo so najbočj občutljivi pušpani Buxus sempervirens Suffruticosa.

Na drugega, morda še nevarnejšega škodljivca in uničevalca pušpanov na našem portalu zdaj opozorja gospa Slavica Prelog, ki je poslala spodnje tri fotografije.
Iz podatkov na internetu je moč razbrati, da gre v njenem primeru za škodljivca metulja, pravzaprav veščo in njene nadvse požrešne gosenice Cydalima perspectalis (sinonima: Diaphania perspectalis, Glyphodes perspectalis). Vešča izhaja iz vzhodne Azije(!) in so jo v Evropi prvič opazili šele leta 2007. Zdaj je tudi pri nas!

Gosenice spoznate po tem, da so 'strupeno' zelene s črnimi pikami, velike pa so od nekaj 'rojstnih' milimetrov pa kar do 6 cm dolžine.
V enem letu vešča izleže jajčeca do štiri krat, gosenice pa za svojo rast potrebujejo ogromno hrane in zato pušpane obžrejo povsem do golega.

Kako izgledajo pušpani, ko jih gosenice uničijo, si oglejte na spodnjih slikah,
na spletu poiščite  http://www.schmetterling-raupe.de/art/perspectalis.htm in
http://www.fera.defra.gov.uk/plants/publications/documents/factsheets/boxTreeCaterpillar.pdf,
za več pa na googlu iščite  box tree caterpillar ali pa Buchsbaumzünsler.

Prispevkov v slovenščini na to temo ni veliko, vendar ne prezrite najnovejšega, ki ga je po objavi naše novice Vlado Planinšek napisal za spletišče SVZ http://svz-si.eu/sl/Bolezni_in_skodljivci/

Popolnoma obžrti pušpaniPrava vrtoljubska katastrofa

(kliknite slike za povečan prikaz)

Vešča Cydalima perspectalis

Natisni

Dan trajnic in hortenzij v botaničnem vrtu Maribor

Objavljeno: .

Botanični vrt Univerze v Mariboru je 16.7.2011 ponovno postregel z enim izmed mnogih poučnih dogodkov. Kar približno 60 novega znanja željnih obiskovalcev je najprej prisluhnilo predavanju o novostih na trgu s trajnicami, v katerem jeMatic Sever  predstavil tako zelo nove kot tudi malo starejše sorte  trajnic, ki so se na slovenskem trgu začele pojavljati šele nedavno. Rastline so bile opisane z nekaj splošnimi podatki ter izkušnjami, saj so nekatere bolšje kot druge, oz. je pri mnogih potrebno vedeti natančno kakšne razmere potrebujejo za lepo rast.

Po predavanju je sledil sprehod po vrtu in ogled zbirke hortenzij. Meta Šepic je ob bujnih rožnatih, vijoličnih, modrih in belih socvetjih razložila kakšne zahteve imajo določene vrste in sorte hortenzij po rastišču, kako jih lahko razmnožujemo, od kod izvirajo,... manjkala pa ni niti kakšna zanimivost s področja etnobotanike.

Vsi, ki ste ta dogodek zamudili, ste naslednje leto julija vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

Tekst in fotografije: Matic Sever

Natisni

Rodi se prijateljstvo

Objavljeno: .

Najtrdnejša in najbolj dolgotrajna, običajno pa tudi najbolj iskrena prijateljstva se sklepajo v naših najbolj zgodnjih letih. Četudi nas kasneje življenje pelje po različnih poteh se s »starimi« prijatelji vedno počutimo sproščeno, saj nas jemljejo takšne kot smo (bili), z neobremenjeno sedanjostjo in s skupnimi spomini na marsikatero dogodivščino in vragolijo. S starimi prijatelji smo lahko to, kar v resnici smo; brez maske in sprenevedanja, saj o nas vedo toliko kot mi sami in to dobre in tudi manj dobre stvari.

Nikoli ne moremo natančno vedeti, z datumom in uro, kdaj se je  neko prijateljstvo rodilo in kaj natančno je tisto, kar ga je sprožilo.  Morebiti je lažje ugibati o dragocenem lepilu, ki drži prijateljstvo skupaj in ga ne moremo kupiti v trgovskih centrih, kjer ponujajo vsemogoče nadomestke za tista dragocena občutja zadovoljstva in trenutke sreče, ki jih ne znamo več sami najti in mislimo, da nam jih bo našel denar.

Pa vendar lahko  z zelo veliko natančnostjo povem, kdaj in kako so se pričele tkati vezi med Društvom SVZ in ljubitelji okrasnih vrtov iz sosednje Hrvaške. Bilo je 19. maja 2007 v Botaničnem vrtu Ljubljana, ko so »bolšjak« prvič organizirali člani tega društva. Že kmalu po odprtju je do moje mize pristopila svetlolasa gospa in se s hrvaškim naglasom zanimala za moje iskrivke. Najprej sem mislila, da jo zanima neka natančno določena iskrivka, ampak želela je imeti kar cel moj zabojček. Priznam, da prvi hip nisem vedela, ali ji naj ustrežem ali ne, zato sem se začela z njo pogovarjati. Predstavila se je kot Vlasta iz bližnje Hrvaške, beseda je dala besedo, zabojček z iskrivkami in marsikaj drugega je romalo v zavetje pod mizo, klepetu se je pridružil še Vlastin mož Gordan, potem gospa v vijoličnem klobuku in jasno, sledilo je povabilo na ogled naših vrtov.

In se je začelo. Izmenjava mnenj, izkušenj, obiskovanje naših dnevov odprtih vrat in njihovih okrasnih vrtov, kjer smo imeli kaj videti in občudovati. Kljub temu, da se še danes srečujejo s podobnimi problemi, kot smo jih imeli pri nas, preden smo odprli meje v Evropo, so jih in jih še uspešno rešujejo. Saj vemo, da ko hočemo imeti neko rastlino, nihče med nami ne poznameja in ovir. Kasneje so se naši prijatelji  včlanili v društvo in tako še utrdili vezi, ki jih negujejo z vsakoletnimi vabili na oglede in obiske njihovih vrtov v bližini meje in tudi v Dalmaciji.

Jadranka, Vlasta, Vesnica, Bea, Ante, Gordan, Darko, Mirjana in vsi ostali; veseli smo, da se poznamo in smo velikokrat skupaj. Ljubezen do rastlin, lepih vrtov in dobre misli nas družijo in dokazujejo, da meje niso pomembne in da je pomembno samo to, kar čutimo v srcih.

prijateljstvo med vrtoljubci

Tekst in fotografija: Alenka Gorza

Natisni

Maslenice v vrtu Simone Budja in Srečka Horvata v Ljutomerju

Objavljeno: .

Simona in Srečko sta navdušena ljubitelja cvetenja sortnih maslenic. Kako tudi ne, saj te nezahtevne trajnice, ki cvetijo od junija pa vse do konca avgusta, lahko le navdušujejo.  V njuni zbirki je zdaj že preko 300 različnih sort,  zbirko pa nameravata še povečati.

Njun vrt predstavljamo v poglavju Okrasni vrtovi, tej novički pa dodajamo letošnjo fotogalerijo njunih maslenic.

(za povečan prikaz kliknite slike in nato še gumb Celoten zaslon oz. Diaprojekcija)
Natisni

Na vrtu Slavica Eden cveti zdaj že prepoznana lepotica

Objavljeno: .

Slavica Prelog nam je poslala tole pisemce:

Pozdravljeni ljubitelji rastlin!
Lansko leto sem dobila to prekrasno rastlino, vendar brez imena. Če jo kdo prepozna in ve njeno ime, naj mi prosim sporoči, za kar se že vnaprej lepo zahvaljujem.
Lep pozdrav,
Slavica Prelog

Spodaj na sliki je do danes, 27. junija, skrivnostna lepotica, pod njo pa današnje
sporočilo Gorazda Mavra
, ki razkriva ime in lastnosti te rastline.

neprepoznana lepotica

Gospa Slavica je poslala sliko redke rastline, ki se imenuje Michauxia tchihatcheffii. V vrtu mi cveti že tretje leto. V literaturi je opisana kot trajnica ali kot dvoletnica. Sam si še nisem čisto na jasnem ali naj jo uvrstim med dvoletnice ali kratek čas živeče trajnice. Njeni cvetovi, ki se odpirajo v začetku poletja in so na rastlini do sredine poletja so nenavadni in z eno besedo lepi.
Rastlina je doma v Turčiji, podobna vrsta pa raste v Izraelu in Libanonu. Rada ima sončno, suho (pozimi) in dobro odcedno zemljišče. Ker socvetje zaradi teže cvetov rado pade, ji je potrebna opora. Na tleh naredi rozeto iz zeleno bakrenih listov, iz katere se v sredini maja požene kvišku socvetje, ki je lahko v dobrih pogojih visoko do 1 metra. Sam imam rastlino posajeno že 3 leta in sem jo v preteklosti uspešno razmnoževal. Lansko leto sem jo imel na Bolšjem sejmu v Ljubljani ki ga ima SVZ. Tudi letos sem jo imel, vendar necvetoča rastlina ni zanimiva in nenavadna, kot je potem, ko zacveti.
Ker sam uporabljam rangiranje rastlin, ki ga izražam kot vrtno vrednost(VV) in je seštevek vseh lastnosti, ki so prisotne pri rastlini (rast, obliko, cvetenje, bolezni in škodljivci, razmnoževanje), sem ji dal vrtno vrednost (VV) 4 točke (od 5).
Gorazd Mauer
Vrt Rifnik