Natisni

Razstava alpskih rastlin v Pragi

Objavljeno: .

O razstavi "Kluba skalničkaru Praha", ki je vsako leto v Pragi v začetku maja,  sva s Samom že pred leti slišala od Matica. In ker sva lani v jeseni uredila skalnjak, je bila odločitev o odhodu v Prago letošnje dejstvo. K sreči so bili tudi prazniki tako razporejeni, da sva si lahko vzela nekaj dni za obisk razstave, ki pa ima tudi svoj prodajni del.

Kljub njihovemu članstvu v evropski uniji pa se nekatere stvari (še) niso spremenile. Tako nama je receptor v hotelu zatrjeval, da z osebnim avtom nikakor ne moreva parkirati v središču Prage, ampak naju je na vsak način želel poslati v »šoping« center in mu nič ni bilo jasno, kaj bi midva sploh rada. O kaki razstavi pa še tako nikoli ni slišal. In to o razstavi rastlin.

Nekaj podobnega se nama je tudi dogajalo v centru (, kjer sva seveda parkirala brez problema, ampak s plačilom parkirnine), ko nikakor nisva našla razstavnega prostora, nihče v tisti ulici, koder bi se naj ta dogodek vršil, pa tudi nič ni vedel. Še dobro, da obstajajo mobiteli in da je Matic zgodaj vstal ter naju usmeril.

Vse iskanje pa je bilo poplačano z razstavo, kakršne še nisem videla. Ambient je ob cerkvi in sicer za ostankom starega obzidja, delno pod visokimi drevesi, delno pa na soncu. Prostor je že tako primerno zasajen, potem pa so čudovite primerke alpskih rastlin dodali še člani društva in jih popolnoma naravno vključili v prostor. Resnično sva bila vsa iz sebe od navdušenja in od vsega lepega. Videla sva sončni ravninski skalnjak, pa senčni skalnjak, pa zasaditve v koritih in okrasnih loncih ter terasah. In to resnično čudovite zasaditve, z rastlinami, ki jih člani kluba gojijo sami iz semen.

Da o prodajnem delu sploh ne govorim. Čeprav so rastlinice zelo majhne in po ugodnih cenah, je izbira tolikšna, da sva krepko napolnila prtljažnik.

Sedaj naju čaka pa obilica dela z zasajanjem. Kar prav naj nama bo, kaj pa sva imela  tako velike oči.

Ampak na to razstavo bova pa še šla.

Alenka Gorza