Ste nas imeli za trave?

Ste nas imeli za trave? Saj smo res take, a počakajte, da zacvetimo. Takrat bo razlika očitna.
V družini Ruscaceae  se je znašlo kar nekaj rodov, podobnih travam, na primer rod Liriope in Ophiopogon /kačja brada/. V isto družino so razvrščeni tudi Polygonatum /salomonov pečat/, Convallaria /šmarnica/,  Ruscus /lobodika/, Majanthemum /senčnica/  in drugi, nam manj poznani, rodovi.
Liriope, nizke cvetoče trajnice, so doma na senčnih gozdnih tleh v vzhodni Aziji /Kitajska, Japonska/. Rod obsega več vrst, med njimi so bolj poznane Liriope muscari, L. gigantea,  L.exiliflora, L.spicata.
Pri nas najbolj razširjena liriopa je Liriope muscari. Jo poznate?

Gotovo ste že kdaj opazili šope njenih ozkih, bleščečih temno zelenih listov, ki krasijo vrtove  tudi pozimi. Rastlina se lahko z leti razraste in pričara čudovito, gosto preprogo pod listavci. Nekateri z njo obrobijo gredico, drugi jo posadijo v posode ali v korita, meni pa je najbolj všeč ob skali na skalnjaku. Predstavljajte si: bela skala in temno zeleno listje. Lep kontrast! Zdi se mi dekorativna tudi takrat, ko ne cveti. Konec poletja pa začnejo poganjati prva cvetna stebla, visoka kakšnih 30 do 4ocm, pokrita z drobnimi vijoličnimi zrnci. To so popki, ki se postopoma odpirajo vse do novembra. Naj vas ne zmoti, če so nekatera stebla zadebeljena ali bolj stisnjena. To ni bolezen, ampak samo liriopina "posebnost". Všeč mi je, kako njena modro vijolična barva počasi preplavi zelenje. Pri tem ji pomaga podlesek /Colchicum/, ki raste v bližini. Zadaj, med pisanim jesenskim listjem, žarijo bele svetilke / Cimicifuga/, ki se družijo s preobjedami /Aconitum/. Cvetje v jeseni mi je posebno pri srcu. Verjamem, da veste, zakaj. A cvetje Liriope muscari ni samo modro vijolično in listje ni samo temno zeleno. Prodajajo tudi različne varietete, na primer: take z belimi cvetovi /L.muscari Monroe White/ in take z rumeno ali belo pisanim listjem /variegate/. Iz cvetov se pozneje  razvijejo črne ali bele jagode. Čeprav je rastlina najbolj zadovoljna s propustno, rodovitno, rahlo kislo zemljo in pol senco, raste tudi v navadni zemlji, na soncu in prenese sušo, Uspeva torej povsod. Ko pa se malo razraste, jo lahko enostavno izkopljemo, razdelimo na toliko kosov, kot želimo in posadimo nazaj. Presajamo jo lahko ob vsakem letnem času. Saj te lastnosti kar vabijo, da bi jo udomačili, mar ne?
Njena bližnja sorodnica je Liriopa spicata. Ta je bolj agresivna, saj se širi z rizomi /korenikami/ in kmalu pokrije večje področje. Zato je bolj varno, da jo sadimo v posode.

Na sliki je Liriope muscari, pod njo pa je slika sestrske pisanolistne sorte 'Variegata':





Zapisala Polona Jamnik, fotografiji Bojan Repše in avtor spletišča.