Na kaj najprej pomislite, ko vidite besedo Paris? Na glavno mesto Francije? Na grško mitologijo in Parisa, ki je ugrabil lepo Heleno ter zanetil Trojansko vojno? Ali pa mogoče na rod zelnatih trajnic?
Ko sem bila majhna, sem vedno znova obstala s široko odprtimi očmi, če sem jo zagledala: veliko modro-črno jagodo, ki tiči med štirimi zelenimi listi. A me je oče posvaril: "Ni borovnica, dobro poglej. Borovničevje je grmiček, porasel z drobnimi lističi in, če imaš srečo, ponuja veliko plodov. To pa je volčja jagoda, zel, ki ima steblo, štiri liste in en sam plod, ki je večji od borovnice. Ker je strupena, jo samo od daleč opazuj."  Upoštevala sem njegove nasvete, a še danes je rastlina zame ostala nekaj čisto posebnega in skrivnostnega.

Rod Paris spada v družino Trilliaceae (trilistovke), kjer mu dela družbo še rod Trillium.

Ste nas imeli za trave? Saj smo res take, a počakajte, da zacvetimo. Takrat bo razlika očitna.
V družini Ruscaceae  se je znašlo kar nekaj rodov, podobnih travam, na primer rod Liriope in Ophiopogon /kačja brada/. V isto družino so razvrščeni tudi Polygonatum /salomonov pečat/, Convallaria /šmarnica/,  Ruscus /lobodika/, Majanthemum /senčnica/  in drugi, nam manj poznani, rodovi.
Liriope, nizke cvetoče trajnice, so doma na senčnih gozdnih tleh v vzhodni Aziji /Kitajska, Japonska/. Rod obsega več vrst, med njimi so bolj poznane Liriope muscari, L. gigantea,  L.exiliflora, L.spicata.
Pri nas najbolj razširjena liriopa je Liriope muscari. Jo poznate?

Imenuje se Arisaema sikokianum. Vam ime zveni nekam japonsko? Seveda, saj je doma na japonskem otoku Shikoku.

Rod  arizem spada v družino kačnikovk (Araceae). Njeni sorodniki so, na  primer,  kolmež (Acorus), Calla (kačunka), Arum (kačnik), Dracunculus  (kaček….), ki rastejo tudi pri nas.

Arizeme  so res nekaj posebnega! Poznamo jih veliko vrst, čez 150, in večina jih  izvira iz Azije. Nekatere so dobro prezimne ( A.triphyllum). Ene so  manj (A.sikokiaum) in druge spet bolj (A.griffithii )občutljive na  mraz. Ene se dobro počutijo v senci in polsenci,  druge na soncu -  kot  A.candidissimum, ki v naravi prebiva na sončnih peščenih gričih.  Gomolji enih med počitkom pozimi potrebuje sušo, spet drugi vsaj malo  vlage. V vsem rastlinskem kraljestvu pa jim menda ni para glede spolne  vloge. Res so iznajdljive. Nekatere so moške, druge ženske, tretje kar  dvospolne (A.flavum, A.dracontium). A to še ni vse. Spol lahko tudi  spreminjajo. Na splošno so mlade moškega, ko imajo dovolj energije za  potomce, postanejo ženskega in z leti spet moškega spola.

Ko arizeme  kupujemo, je torej dobro poznati njihove lastnosti ter potrebe. A še  nekaj moramo ob tem preveriti: po kakšni ceni jih kdo prodaja.

Tokrat za spremembo predstavljamo zanimivo rastlino za zeliščni vrt - laški smilj.

Laški smilj (Helichrysum italicum) je rastlina severnega Sredozemlja in Krasa. Grmiček zraste od 30 – 40cm visoko. Ima številne majhne, ozke zavihane liste, ki so pokriti s kratkimi togimi dlačicami. Na steblih so številni rumeni cvetni koški, ki cvetijo od junija do avgusta. Rastlina ima močno koncentracijo hlapljivih olj, zato ob poletni vročini že na daleč začutimo vonj po Sredozemlju.

Laški smilj pri nas prezimi na prostem, zato ga lahko sadimo tudi v zeliščni vrt.V kulinariki ga uporabljamo tako, da med kuhanjem položimo vejico smilja v riž, mesne jedi, juhe in omake. Pred serviranjem vejico odstranimo. Jed bo rahlo dišala po kariju (curry). Že v antiki so uporabljali ta prijeten, plemenit vonj tudi v kozmetiki in aroma terapiji.