Poznate to rastlino?

Neznanko 28 je prispevala Jelka Samec Sekereš.
Iz odgovorov v komentarjih lahko sklepamo, da je rastlina dokaj poznana, dokončno pa jo je razkril Berti Cafuta.

Jelka S. Sekereš rastlino opisuje takole:

Neznanka je Akebia quinata

Pravijo, da je invazivna rastlina. Prav, vendar se včasih splača tudi malo tvegati, saj bomo z učinkom zadovoljni. Tako je tudi pri tej rastlini, ki ji Slovenci pravimo tudi čokoladna akebija, kar ni daleč od angleškega 'Chocolate vine' in nemškega imena 'Schokoladenwein '. Spada v družino Lardizabelaceae (lardizabaldovk ).
Njena domovina je vzhodna Azija, Kitajska, Koreja in Japonska. Akebija je izpeljanka iz japonskega akebi, in pomeni svetlo modro, verjetno glede na sadež, ki je svetlo do modro vijoličen. Vrstno ime quinata pa je izpeljanka latinske besede za pet – quinque. S tem pa se opisujejo petdelni listi.
Je v levo se vijoča ovijalka z do 10 metri dolgimi stebli. Mlade rastline rastejo dokaj počasi, kasneje močno. Ima tudi močno razvejan in močen koreninski sistem.
Nenavadno oblikovani cvetovi se pojavljajo aprila in maja. Ženski cvetovi so purpurno-rjave barve in 3 centimetre veliki, moški cvetovi so roza barve in le kakšen centimeter veliki in oddajajo aromatičen vonj. Pozno poleti dozorevajo dekorativni, svetlo vijolični mesnati plodovi v obliki kratkih kumaric. Ko plodovi dozorijo počijo, pri tem se pokažejo belo oplodje in množica črnih semen. Vse to pa je užitno.
Akebija najbolje uspeva na toplem, zaščitenem rastišču in na sončni do polsenčni legi.
V tradicionalni azijski medicini se rastlina uporablja za lajšanje bolečin in celjenje ran. Pospešuje apetit in ima blago odvajalen učinek. Pripisujejo ji tudi kontracepcijski učinek.

Neznanko 27 je prispevala Polona Jamnik, dokončno razkrila pa jo je Jelka S. Sekereš

Athyrium otophorum 'Okanum' je lepa vrsta japonske praproti. Posebno mi je všeč, ko spomladi odžene rumenkasto zelene liste z rdečkasto rjavimi stebli. Poleti rumenkasta barva postane bolj zelena, jeseni pa se listje kot pri mnogih drugih praprotih posuši. Porežem spomladi. Praprot ima rada senco ali polsenco in nevtralno do rahlo kislo zemljo. Hvaležna je tudi, če so tla bolj vlažna. Počasi zraste v lep šop 30-60 cm višino, koreninsko se ne razrašča. Po slikah sodeč je res precej podobna A. vidalli ... (več v komentarjih).


Neznanko 26 je prispevala Jelka Samec Sekereš, ki jo je opisala takole:

Rastlino sem kupila kot Sedum fastigiatum, vendar sem našla še sinonime, ki so me zmedli.
Torej: sinonimi: Sedum quadrifidum var. fastigiatum, Rhodiola fastigiata, Rhodiola coccinea (mogoče še kakšno?)
družina: Crassulaceae (tolstičevke)

Nezahtevna nizka trajnica (do 15 cm) se najbolje počuti na poleti vlažnih, vendar pozimi suhih tleh. Najbolje na sončnem skalnjaku. Naravno rastišče je v Himalaji, Tibet, od Pakistana do Kitajske na nadmorski višini od 3500-5500 m. Toliko teorija iz knjig, me pa zanima, če jo bom drugo pomlad še našla na vrtu...

Neznanko sta odkrivali Polona Jamnik in Slavica Prelog. Kako je potekalo odkrivanje neznanke, preberite v komentarjih.

Teden je naokoli in pred nami je nova okrasna rastlina -  že petindvajseta neznanka.

Neznanko 25 je prispevala Polona Jamnik, razkrila pa jo je Slavica Prelog, ki je zapisala
"Ker se nihče noče več oglasiti, vam morem povedati, da gre pri rastlini štev. 25 za prekrasen grmiček, ki ga veliko vrtoljubcev pozna, pri nekaterih pa raste v njihovih vrovih
Neznanka, ni več neznanka, imenuje se RHODODENDRON CAMTSCHATICUM."

Polona Jamnik rastlino opisuje takole:
"Na sliki je RHODODENDRON CAMTSCHATICUM /rododendron kamčatka/. Sopomenka za Rhododendron camtschaticum subsp. glandulosum je Therorhodion glandulosum. Kot drugi rododendroni tudi ta spada v družino vresovk /Ericaceae/. Doma je v hladnih predelih na severu Japonske, Kamčatki...Raste pa tudi v tundri in alpskem območju na Aljaski. Ta zanimiv in lep grmiček, ki zraste v višino kakšnih 15 cm, se zelo počasi širi s stoloni. /In kaj so stoloni? Če povem čisto preprosto: To so stebla, ki potekajo vodoravno tik nad zemljo, kot pri jagodah, ali malo pod površino zemlje, iz njih poženejo korenine in iz brsta nova rastlina./
Ima ovalne, z dlakami poraščene liste, ki v jeseni odpadejo. Ostanejo samo rjavkasta olesenela stebelca brez cvetnih brstov. Prvo jesen sem vsa žalostna mislila, da se je rastlina posušila. Spomladi pa je sledilo veselo presenečenje! V prvih zelenih poganjkih so se pokazali cvetni popki, ki so se razcveteli v lepe purpurne cvetove. Cveti od pozne pomladi do zgodnjega poletja. Rododendron na mraz seveda ni občutljiv. Potrebuje polsenco, kislo zemljo, v sušnih obdobjih pa tudi zalivanje."

Več - kot je že običajno -  v komentarjih!

Neznanko 24 je prispevala Jelka Samec Sekereš, razkrila pa jo je Polona Jamnik (kot vedno, preberite podrobnosti v komentarjih)


Anguloa x ruckeri

Anguloe so majhen rod orhidej z desetimi vrstami, ki je dobil ime po zbiratelju orhidej Franciscu de Angulou. Domovina rodu so gozdna tla Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja in Peruja.
Anguloe so večinoma zemeljske, včasih tudi epifitske rastline. Listi odrasle rastline so lahko tudi do 1 meter dolgi. Obstojni cvetovi, ki imajo močan volj po cimetu, so ponavadi dvobarvni – odvisno od vrste – zeleno beli ali rumeno rdeči.
Glede vzgoje naj bi bil ta rod zelo preprost in nezahteven.


Več prispevkov