Poznate to rastlino?

Fotografijo neznanke je tokrat prispevala vrtoljubka Polona, ki je prispevala tudi kratek opis, razkrili pa sta jo vrtoljubki Slavica in Jelka.

Na fotografiji je Phlomis tuberosa

Phlomis je rod, ki obsega okoli 100 vrst zelnatih rastlin in grmičkov. Spada v družino Lamiaceae. Domuje v Sredozemlju, na vzhodu pa sega preko osrednje Azije do Kitajske. Te bližnje sorodnike kadulje gojijo na vrtovih že leta, posebno rumeno cvetoči Phlomis fruticoso.

Phlomis tuberosa /Jeruzalem sage/ je vsestranska robustna trajnica. Je zelo dekorativna, ni občutljiva na nizke temperature /z 6/, v milejših podnebjih je zimzelena. Dobro se znajde tudi v suši. Raste v navadni propustni vrtni zemlji na soncu ali v delni senci. Cveti od maja do julija. Takrat se na rubinasto obarvanih steblih, visokih do okoli metra /ali več/, v presledkih in v "venčkih" pojavijo temno rožnati usnati cvetovi, ki so pravi kontrast nazobčanim temno zelenim listom.  Lahko jih uporabimo za sveže pa tudi za suhe šopke. Seme zori v začetku avgusta. Rastlina privablja metulje in ptice. /V preveliki vlagi, na žalost, tudi uši in pršice./ Poleg Phl. tuberosa mi je zelo všeč tudi rumeno cvetoči Phl. russeliana.

Sedmo neznanko je razkrila vrtoljubka Polona, fotografijo in opis neznanke pa je tokrat prispevala vrtoljubka Slavica

Sternbergia fischeriana

Poznane so nam predvsem jeseni cvetoče sternbergije, obstajajo tudi čebulice sternbergij, ki cvetijo zgodaj spomladi  kot je Sternbergia fisheriana. Poznamo tudi belo cvetoče.

Sternbergia fischeriana spada v družino Amaryllidaceae in spada med raritete, ki jih najdemo v Turčiji, Iranu, Iraku in drugih državah Bližnjega vzhoda.

Čebulice Sternbergie fischeriana je treba posaditi globoko, na toplo in poleti suho do zmerno vlažno mesto. Listi so sivkasto zelene barve, podobni listom narcis, cvetovi so v obliki lijaka, rumene barve in podobni cvetju krokosov in zelo dekorativni. Rastlina je visoka do 20 cm in dobro prenaša naše zime. Pri nas zacveti že meseca februarja.

Sternbergia fischeriana je zelo redka rastline in je tudi na seznamu Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov – IUCN Rdeči seznam ogroženih rastlin / 1997/ - IUCN RED LIST.

Tudi osma neznanka je razkrita. Na sliki je  Ypsilandra thibetica. Razkritje je najprej z začetno črko sporočila vrtoljubka Polona, pozneje pa z daljšim imenom še vrtoljubka Simona.

Fotka pa je iz vrta  Slavice Prelog.

Ypsilandra thibetica

Je zimzelena trajnica iz družine Melanthiacae. Njena domovina so države Vzhodne Azije. Srednje dolgi in ozki listi rastejo iz zadebeljene korenine / rizoma /, ki pozimi postanejo bronasto rjavi. Cveti zgodaj spomladi / pri meni že v začetku marca /. Cvetje je svetlo roza do umazano bele barve in rahlo diši.

Visoka je do 25 cm in najbolj ji ugaja vlažna senca. Možno jo je gojiti tudi v loncu.

Uporablja se tudi v tradicionalni kitajski medicini.

Na fotografiji je Thunbergia mysorensis, "razkrinkali" pa sta jo vrtoljubki Slavica in Polona (več o tem v Klepetalnici).

Tokratno neznanko je prispevala vrtoljubka Jelka, ki jo je takole opisala

Thunbergia mysorensis

Družina Acanthaceae (akantovke)

Vse vrste iz rodu Thunbergij so doma v tropskih regijah Afrike in južne Azije. Ta lepa popenjavka s tudi do 6 metrov dolgim olesenelim steblom je doma v južni Indiji. Vrstno ime je dobila po indijski provinci Mysore (Maisur). Cveti od pomladi do jeseni. Listi so temno zeleni in eliptične oblike z rahlo nazobčanim robom.

V našem podnebju jo lahko gojimo le v rastlinjaku, vendar jo lahko med poletjem prenesemo na prosto. Zahteva sončno do polsenčno mesto. Glede prsti ni preveč zahtevna, če je le sveža in vedno vlažna. Ker tvori rastlina dolge grozde s cvetovi, ki so dvobarvni (rdečerjavi in rumeni) jo je potrebno v sezoni cvetenja tudi redno gnojiti.

Cvetovi spominjajo na čeveljce, zato si je tudi prislužila angleška imena kot so: Lady's Slipper Vine ali Doll's Shoes

Neznano rastlino je tokrat razkrinkala vrtoljubka Slavica.
Na fotografiji, ki jo je, tako kot tudi opis rastline, prispevala vrtoljubka Polona, je

Glaucium flavum var. aurantiacum (rumena ceduljka var. oranžna)

Spada v družino Papaveraceae (makovke) in v rod Glaucium, ki obsega okoli 25 različnih vrst enoletnih, dvoletnih in trajnih zelnatih rastlin. Doma so v Evropi, S. Afriki, J-Z. in osrednji Aziji.

Glucium flavum je trajnica /bolj kratkotrajne življenjske dobe/, zraste do višine dobrega pol metra, ima lepe srebrno zelene deljene liste. Rumeni ali oranžni /dvospolni/ cvetovi se neumorno odpirajo od junija do avgusta, septembra pa se razvije seme, ki dobro kali. Raste v peščeni, glineni, propustni revni zemlji, glede ph ni občutljiva. Ne mara sence in temperature pod 10°C. Dobro prenaša obmorsko klimo in v naravi navadno raste blizu obale v Z. Evropi (vključno z V.B)., Sredozemlju in v Z. Aziji. Pri nas je že skoraj izumrla. Če imaš posebno srečo, naletiš v Primorju še na kakšno posamezno rastlino.

Rumena ceduljka vsebuje alkaloid glaucin, ki ga najdemo tudi drugih rastlinah, kot sta, na primer,  Glaucium oxylobum, Corydalis yanhusuo …  Ker širi  bronhe ter deluje protivnetno, se je v nekaterih deželah uporabljal za pomirjenje kašlja. Ne priporočam pa eksperimentiranja, ker lahko povzroči kup nezaželenih stranskih učinkov.

Sama imam z rastlino dobre izkušnje. Je nezahtevna, preživela je hladne gorenjske zime, poleti pa  me je  razveseljevala z velikim številom svilnatih cvetov. Hkrati mi  daje prijeten občutek, da ji pomagam preživeti tudi v Sloveniji.