Poznate to rastlino?

Neznanko je prispevala Slavica Prelog, prepoznala pa jo je Polona Jamnik (podrobnosti poglejte v komentarjih)

Sauromatum venosum

Sauromatum venosum, je bil najprej znan pod imenom Arum cornatum, nato so se uporabljala še imena Sauromatum guttatum, Typhonium venosum – Voodoo lily, in mogoče še kakšno. Jaz sem ga nabavila pod imenom Sauromatum venosum.
Je zelo zanimiva rastlina, nezahtevna za vzgojo in spada v družino Araceae, rod Sauromatum, vrsta Venosum.

Sauromatum venosum prihaja iz Afrike in Azije. Je senco-ljubna rastlina. Spomladi najprej naredi cvet, ki ima vonj po gnilem mesu, da privablja muhe, ki so njegove opraševalke. To traja dan ali dva. Cvet je vijoličasto-rjave- kostanjeve barve. Nato naredi bujno zelo lepo oblikovano listje, ki ima lisasta stebla in mu daje eksotičen videz, ki traja vse do oktobra in je videti res čudovito. V zemlji ima precej velik gomolj, ki pri meni dobro prezimi že več let, kljub temu, da naj ne bi bil prezimno trden. Seme, ki ga prikazuje slika ni priporočljivo shranjevati, temveč čim prej posejati.

Vsi deli rastline so strupeni.

Pripravila : Slavica Prelog

Tokratno neznanko je prispevala Jelka Samec Sekereš, ki je po razkritju rastlino opisala takole:

Erigeron glaucus (suholetnica)

Domovina te prezimno trdne, trpežne in neobčutljive rastline je severna Amerika. Bogato cveti poleti in če stare cvetove pravočasno odstranite spodbudite ponovno cvetenje jeseni. Ker končna velikost rastline ne presega 20 do 25 cm jo lahko sadimo na raznolika mesta, le da so dovolj sončna in ne vetrovna, v prepustno, kislo prst, ki naj se nikoli ne izsuši.
Rastlina tvori skupino, ki pa se ne širi hitro.

Suholetnice spadajo v družino Asteraceae – nebinovk.

Tokratno neznanko je prispevala Slavica Prelog, ki je po razkritju (kako je teklo, poglejte komentarje) zapisala:

Apios americana ali Apios tuberosa

Apios americana ali Apios tuberosa, imenovana tudi Glycine tuberosa, je trajnica, ki spada v družino Fabaceae ali Leguminosae  (metuljnice),  rod  APIOS, vrsta  Americana .

Apios americana prihaja iz Severovzhodne Amerike, kjer ga včasih imenujejo Indijski krompir, ponekod tudi Indijski fižol in je daljni sorodnik soje. Najprej so ga imenovali Apios americana, nato so ga preimenovali v Apies tuberose, zdaj pa se najpogosteje uporablja ime Apios americana. V zemlji ima užitne gomolje, tudi plodovi v obliki stročjega fižola ali graha so užitni, tako so bili gomolji in plodovi  glavna hrana Indijancev pred odkritjem Amerike.

Gomolji so rjave barve, olupljeni so beli , sladkastega okusa , vsebujejo veliko beljakovin in so užitni surovi ali kuhani, vendar so kuhani ali pečeni boljšega okusa. Gomolji se lahko tudi posušijo, suhe nato zmeljejo in se uporabljajo za zgostitev juh. Tudi plodove (seme) posušijo in zmeljejo in zmlete dodajajo testu za kruh.

Apios americana dobro uspeva v polsenci in na soncu. Rad ima lahka do srednje težka ilovnata tla, lahko so nevtralna, alkalna in celo zelo kisla, ne škodi mu suša, vendar ima rajši vlažna tla. Razmnožuje se z gomolji in se rad širi preko koreninskih sistemov, vsak najmanjši gomolj raste. Je ovijalka in v višino zraste do 4 metrov. Liste ima deljene 8-15 cm dolge. Cvet je rdeče-rjav do vijolične barve, v obliki gostega socvetja in z vonjem vijolice. Cvet ima moške in ženske cvetove (hermafrodit). Cveti od junija do septembra.

Apios americana dobro prenaša zime in je pri nas popolnoma odporen.

Pripravila: Slavica Prelog

Tokratno neznanko je prispevala Slavica Prelog, ki je o razkriti neznanki (glej komentarje) zapisala:

Phyla nodiflora

Phyla nodiflora, lahko tudi Lippia nodiflora je mala plazeča, odlično pokrovna okrasna rastlina. Ima male zelene liste in se lepo razrašča. V toplejših zimah je zimzelena ali delno zimzelena, okrog 10 cm visoka. Spada v družino Verbenaceae, ki obsega okrog 75 rodov in kakšnih 3.000 vrst zelišč, grmovja, dreves tropskih in zmernih območij.

Raste v revnih tleh, dobro prenaša sušo, tudi vlažna tla ima rada. Njena domovina je Južna Amerika, ZDA in druga področja.

Cveti vse leto, od maja do oktobra. Cvetje  je rožnato-belo s pridihom vijolične barve in ga rade obletavajo čebele.

Pripravila: Slavica

Tokratno neznanko je prispevala Jelka Samec Sekereš. Tudi spodnji opis razpoznane rastline je njen.

Rešitev:
Rastlina štev. 15 je Daphne pontica (volčin).

Domovina tega volčina je jugovzhodna Evropa, Turčija in Kavkaz. Cvet je zelenkasto rumen. Iz njega nastanejo najprej temno rdeči nato črni plodovi – jagode. Zelo je podoben Daphne laureola tako v cvetu kot rastnih zahtevah. D. pontica je zimzelen in prezimno trden grmiček, ki doseže do 1,5m višine. Zanimivost: D. laureola (lovorolistni volčin) je v Sloveniji avtohtona vrsta, dočim D. pontica ni. Razlike med njima niso velike. Cvetni listi lovorolistnega volčina so krajši in barva je nekoliko bolj zeleno rumena. Razlikujeta se tudi v času cvetenja: D. laureola cveti pozimi, D. pontica spomladi. Moji D. pontica pa se je letos nekoliko »zmešalo« in je cvetela v začetku septembra.
Rod Daphne (družina Thymelaeaceae – volčinovke) ima okoli 70 večinoma dišeče cvetočih vrst. Najdemo jih v Evropi, severni Afriki in Aziji z zmerno klimo. Nekatere vrste so zimzelene, druge listopadne. Rastišče naj bo hladno, prst rahla, peščena vendar humusna. Presajanje dokaj dobro prenesejo le mlade rastline. Razmnožujemo jih s potaknjenci in grobanci. Cvetijo pozimi spomladi ali zgodaj poleti. Semena večinoma dobro kalijo, vendar večina vrst ne tvori semen.
V Sloveniji raste 6 vrst volčinov: D. alpina (alpski volčin), D. blagayana (Blagajev volčin), D. cneorum (dišeči volčin), D. mezererum (navadni volčin), D. striata (progasti volčin)in že omenjena D. laureola (lovorolistni volčin).

----------
Kako je potekalo reševanje uganke, razberete iz komentarjev

Več prispevkov