Neznanko 23 je prispevala Slavica Prelog, prva pa jo je prepoznala Polona Jamnik.
Smilacina racemosa,
latinsko ime Maianthemum racemosum ali tudi znana pod imenom Vagnera racemosa prihaja iz Sev. Amerike, našli pa so jo tudi v Južni Gruziji. Spada v družino Liliaceae, čeprav bi jo sama uvrstila v drugo / v literaturi so jo prištevali tudi med Asparagaceae in Convallariaceae , saj so rod Smilacina selili iz družine v družino! /
Smilacina je zelnata trajnica, ki je popolnoma prezimna / Z 3-8 /, ki ima rada polsenco, senco listopadnih ali iglastih dreves. Prijajo ji kisla do nevtralna tla, ki so zmerno vlažna, lahko so peščena, ilovnata ali glinena. Zraste od 50 – 90 cm, lahko tudi kaj več. Širi se počasi s podzemnimi korenikami. Rada ima družbo nekaterih praproti in trilista. Je v sorodu s čmeriko / Veratrum / in Salamonovim pečatom / Polygonatum /.
Smilacina ima podolgovate suličaste liste, 7-15 cm dolge in 3-6 cm široke, ki so spiralno razporejeni po steblu. Cveti pozno pomladi maj- junij. Cvet je sestavljen iz veliko malih cvetov v obliki majhnih zvezdic, ki sestavljajo socvetja na vrhu stebla.
Cvet ima moške in ženske organe / hermafrodit / je bele do smetanaste barve, ki ga oprašujejo insekti. Po cvetenju naredi okrogle zelene cvetove, ki se v jeseni obarvajo živo rdeče / avgust-oktober / in rade privabljajo ptice.
Severno-ameriška indijska plemena so Smilacino veliko uporabljali v zdravilne namene. Še vedno jo uporablja v zdravstvene namene Tradicionalna medicina, predvsem korenino za pripravo čajev, pomaga pri zdravljenju opeklin, driski itd. Mlado rastlino so tudi uporabljali v kulinariki, kot nadomestek za beluši.
Pripravila, Slavica Prelog