Perovskija - jo poznate?

Rod perovskij (Perovskia) spada v družino ustnatic (Lamiaceae) in obsega več vrst (po nekaterih virih jih 9). Rastejo od Afganistana do Tibeta na meliščih, kamnitih, skalnatih predelih. Ime je dobila po ruskem generalu V.A. Perovskem (1795-1857).

Čeprav je prišla na Zahod že v začetku 20.stoletja, do leta 1990 ni bila širše poznana in v vrtovih posebno priljubljena. "Perennial Plant Association" ji je popravil "krivico" in jo 1995 imenoval za rastlino leta.

Najbolj znana vrsta je Perovskia atriplicifolia in njeni kultivatorji Perovskia atriplicifolia "Blue spire", Perovskia atriplicifolia "Little spire", Perovskia atriplicifolia "Login".
Imenujejo jo tudi "ruska kadulja", "ruski žajbelj", ker vonj eteričnih olj, ki ga oddaja, spominja na žajbelj in sivko. Nekatere druge vrste so še: P.abrotanoides,  P.artemisioides, P.scrophulolariaefolia…..

Perovskia atriplicifolia (lobodasta perovskija)  je listopaden polgrm, ki iz olesenele baze vsako pomlad požene okoli 120 cm visoko.  V širino lahko doseže 60 cm in  več. Pokončna  stebla, starejša olesenela, mlajša zelnata, krasijo globoko narezani zeleno sivi  lističi, od julija do srede jeseni pa še do 30 cm dolgi lati modrih ali modro vijoličnih dvoustnih cvetov. Ko sem jo prvič videla, se mi je zdela kot lep, velik, razvejan grm sivke. Najbolje uspeva na suhih, revnih do srednje bogatih, dobro propustnih tleh. Za ph ni izbirčna, zemlja je lahko kisla, bazična ali nevtralna. Za dobro rast in cvetenje potrebuje sonce ter pravilno pomladansko obrezovanje. Če jo obrežemo prekmalu in preveč, lahko odmre, če premalo, so stebla viseča, ohlapna.  Najbolje jo je obrezati tik preden poženejo lističi. Če smo v dvomih, počakamo do maja.

Njena dodatna pozitivna lastnost je, da ni občutljiva na škodljivce in bolezni. Prav tako ne na mraz.

Ponekod  perovskijo uporabljajo za čaje in obkladke: pomirja razdražen želodec, zbija vročino, širi dihalna pota, pomaga pri izkašljevanju. Cvetove, ki imajo sladek okus, se lahko dodaja solatam, v Rusiji so kadili lističe namesto tobaka….

Na Zahodu pa jo imamo v estetske namene, da nam lepša vrtove. Perovskia atriplicifolia "Blue spire" pride bolj do izraza, če jo sadimo v skupinah. Oblaki modrega ali sivkinega cvetja te prevzamejo, še prav posebno v božajočem soju večerne svetlobe. Poleg tega radodarno privabljajo goste - metulje, čebele …

Za manjše vrtove je primernejši prav tako lep kultivator Perovskia atriplicifolia "Little spire", ki ne zraste tako visoko (60 do 90 cm) in ima bolj kompaktno rast..  Znani pa so tudi križanci  med P. atriplicifolio in P. abrotanoides. Izbire je torej kar nekaj, čeprav ne ravno v  naših vrtnarijah. Se splača potruditi in jo posaditi. Cvetje nas razveseljuje 2 do 3 mesece, srebrno siva stebla pa še skozi vso zimo.

Katero rastlino bi  posaditi v njeno bližino? Nekaterim je, na primer,  všeč sivka, možine, purpurni žajbelj, krvomočnice, bronasti koromač, drugim spet rumeno cvetoče trajnice, tretjim trave … Dobro je sprejeti izziv in najti lastno izvirno kombinacijo.
In kako jo razmnožujemo? S semeni in poleti s potaknjenci.

Tekst in fotografija: Polona Jamnik