Ljubljanski botani?ni vrt je bil ustanovljen leta 1810, v ?asu Ilirskih provinc, kot Vrt domovinske flore v okviru visoke šole. Naša država bo ?astitljivi jubilej posebej obeležila z izdajo spominskega kovanca za 2 evra.
Pohvaliti je odlo?itev Slovenije, da bo letošnji kovanec posve?en tej obletnici, kajti država lahko izda spominske kovance le ob enem dogodku na leto. Kovanec bo pla?ilno sredstvo v vseh državah ?lanicah evroobmo?ja. Botani?ni vrt v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od leta 1810. V ?asu Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visoke šole (École Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil njegov prvi ravnatelj, hkrati je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko na že omenjeni šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je letno dotacijo 1000 frankov in sistemizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne pla?e. Hladnik se je dela lotil zelo zavzeto. Najprej je zasadil rastline, ki jih je že prej gojil na licejskem vrtu. V inventarnem spisku za leto 1812 navaja že 768 doma?ih vrst, ki rastejo v vrtu.
Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1822 so ga pove?ali za približno 16 arov in ga ogradili. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem ?asu so vrt zopet pove?ali. Od leta 1850 do 1867 je vrt vodil Hladnikov u?enec Andrej Fleischmann (1804-1867). Leta 1843 je izšlo njegovo delo "Übersicht der Flora Krains" (Pregled kranjske flore). v letu 1889 je Alfonz Paulin (1853?"1942), ki je vodstvo vrta prevzel le tri leta prej, za?el izdajati seznam semen (Index seminum). Na osnovi tega seznama je navezal stike z 78 vrtovi po Evropi. V letih 1901 do 1936 je izhajala njegova znamenita herbarijska zbirka kranjske flore - Flora exsiccata Carniolica.
Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt že leta 1920 prišel pod njeno okrilje, kjer deluje še v današnjem ?asu v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.
Po drugi vojni, leta 1946, je vrt v ?asu vodstva Jožeta Lazarja, doživel pove?anje na 2,35 ha in dobil je prvi rastlinjak. Njegovo delo je nadaljeval Vinko Strgar (1967 ?"1992). Zaradi širitve ceste se je površina vrta pozneje zmanjšala na 2 ha. Prišlo je do odlo?itev o ureditvi novega vrta v okviru Biološkega središ?a pod Rožnikom, nasproti živalskega vrta, ki žal še vedno ni uresni?ena.
Leta 1991 je bil obstoje?i vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za najstarejši botani?ni vrt v jugovzhodnem delu Evrope. V evropskem merilu spada med srednje stare vrtove. Glede na to, da že 200 let deluje na istem mestu, ga to uvrš?a med pomembnejše stare evropske vrtove. Mnoge starejše je kar nekajkrat v njihovi zgodovini doletela selitev.
(Vir: spletna stran Botani?nega vrta v Ljubljani, http://www.botanicni-vrt.si/)