Rodi se prijateljstvo
Najtrdneja in najbolj dolgotrajna, obi?ajno pa tudi najbolj iskrena prijateljstva se sklepajo v naih najbolj zgodnjih letih. ?etudi nas kasneje ivljenje pelje po razli?nih poteh se s starimi prijatelji vedno po?utimo spro?eno, saj nas jemljejo takne kot smo (bili), z neobremenjeno sedanjostjo in s skupnimi spomini na marsikatero dogodiv?ino in vragolijo. S starimi prijatelji smo lahko to, kar v resnici smo; brez maske in sprenevedanja, saj o nas vedo toliko kot mi sami in to dobre in tudi manj dobre stvari.
Nikoli ne moremo natan?no vedeti, z datumom in uro, kdaj se je neko prijateljstvo rodilo in kaj natan?no je tisto, kar ga je sproilo. Morebiti je laje ugibati o dragocenem lepilu, ki dri prijateljstvo skupaj in ga ne moremo kupiti v trgovskih centrih, kjer ponujajo vsemogo?e nadomestke za tista dragocena ob?utja zadovoljstva in trenutke sre?e, ki jih ne znamo ve? sami najti in mislimo, da nam jih bo nael denar.
Pa vendar lahko z zelo veliko natan?nostjo povem, kdaj in kako so se pri?ele tkati vezi med Drutvom SVZ in ljubitelji okrasnih vrtov iz sosednje Hrvake. Bilo je 19. maja 2007 v Botani?nem vrtu Ljubljana, ko so boljak prvi? organizirali ?lani tega drutva. e kmalu po odprtju je do moje mize pristopila svetlolasa gospa in se s hrvakim naglasom zanimala za moje iskrivke. Najprej sem mislila, da jo zanima neka natan?no dolo?ena iskrivka, ampak elela je imeti kar cel moj zaboj?ek. Priznam, da prvi hip nisem vedela, ali ji naj ustreem ali ne, zato sem se za?ela z njo pogovarjati. Predstavila se je kot Vlasta iz blinje Hrvake, beseda je dala besedo, zaboj?ek z iskrivkami in marsikaj drugega je romalo v zavetje pod mizo, klepetu se je pridruil e Vlastin mo Gordan, potem gospa v vijoli?nem klobuku in jasno, sledilo je povabilo na ogled naih vrtov.
In se je za?elo. Izmenjava mnenj, izkuenj, obiskovanje naih dnevov odprtih vrat in njihovih okrasnih vrtov, kjer smo imeli kaj videti in ob?udovati. Kljub temu, da se e danes sre?ujejo s podobnimi problemi, kot smo jih imeli pri nas, preden smo odprli meje v Evropo, so jih in jih e uspeno reujejo. Saj vemo, da ko ho?emo imeti neko rastlino, nih?e med nami ne poznameja in ovir. Kasneje so se nai prijatelji v?lanili v drutvo in tako e utrdili vezi, ki jih negujejo z vsakoletnimi vabili na oglede in obiske njihovih vrtov v bliini meje in tudi v Dalmaciji.
Jadranka, Vlasta, Vesnica, Bea, Ante, Gordan, Darko, Mirjana in vsi ostali; veseli smo, da se poznamo in smo velikokrat skupaj. Ljubezen do rastlin, lepih vrtov in dobre misli nas druijo in dokazujejo, da meje niso pomembne in da je pomembno samo to, kar ?utimo v srcih.
Tekst in fotografija: Alenka Gorza