Hvala. Pohvala. Zahvala.
Vse tri besede imajo skupno poimensko izhodiš?e; z njimi izražamo pozornost do prijatelja, partnerja, soseda, otroka, ?loveka. Izre?i besedo hvala nas u?ijo že od malih nog, potem pa, nenadoma, po?asi izgineva iz našega besednjaka. ?edalje redkeje jo slišimo, vse je nekako samo po sebi umevno in pri?akovano. Zato se velikokrat zapremo v školjko prizadetosti. V?asih upravi?eno, v?asih pa tudi ne.
Hvaležnost.
Je ena najbolj iskrenih pozornosti. ?e smo je zmožni. Vendar je tu zelo tanka ?rta razmejitve med iskreno hvaležnostjo ali pa tiste, ki se jo pri?akuje.
Sama menim, da je prav in da moramo biti hvaležni za vse, kar nam je podarjeno iz srca, zlasti pa za rože, ki so jih vzgojile roke naših prijateljev. Ti so vanje vlagali svojo ljubezen, trud in tisto najdragocenejše, svoj ?as. Presene?eni pogled veselja ob roži, ki smo si jo želeli in jo dobili, predstavlja veselje obema in prinaša sonce v dušo.
Pa tudi za en sam podarjeni cvet iz travnika je prav, da se zahvalimo. Ali pa za cvet, malo pome?kan, ko ga fant prvi?, prav sramežljivo in na skrivaj , izro?a dekletu.
Vsakdo izmed nas je vesel besede hvala, ?e jo dobi. Toplo mu postane pri srcu in zadovoljstvo ga obda kot najmehkejše ogrinjalo.
Zato mi nikakor ne gre v ra?un, da se za podarjene rože ne sme re?i hvala.
»Saj bi rekla hvala, ampak, veste, potem mi rože ne bi uspevale.« Ta stavek sem slišala že povsod po naši prelepi deželi, pa ga še sedaj ne razumem. In ga tudi nikoli ne bom. Da ne govorim o tem, da je potrebno rožo ukrasti, da bo lepo rasla. Neumnost. ?eprav nekatere ob takem dejanju ne pe?e vest niti malo, saj na to gledajo kot na podvig in ne kot na tatvino. Kar vsekakor je. Pa še veliko škode se tako povzro?a; ne samo rastlini, ampak tudi lastniku. Tista na rastlini se v?asih še popravi, izgubljeno zaupanje v soljudi pa se ne povrne prav zlahka. Tako se zapro marsikatera vrata v ?udoviti svet vrtov. In zaradi tega smo smo vsi revnejši.
Prosim, recite hvala vsakomur, ki vam kaj podari, pa ?eprav je to nasmešek, glava solate ali pa pet minut dragocenega ?asa. Zato bomo vsi bolj bogati, ne v denarju ampak v zadovoljstvu.
Saj svet je lep in zato hvala naravi za son?ke na travniku, sramežljive vijolice, diše?e vrtnice, za vse te ?udovite mavri?ne barve, hladno zelenilo gozdov in za vse trenutke, preživete med zelenimi prijateljicami in prijatelji.
Hvala tudi vam, ki ste podarili svoj ?as mojemu razmišljanju.
Alenka Gorza