Ljubljanski botani?ni vrt je bil ustanovljen leta 1810, v ?asu Ilirskih provinc, kot Vrt domovinske flore v okviru visoke �ole. Na�a dr�ava bo ?astitljivi jubilej posebej obele�ila z izdajo spominskega kovanca za 2 evra.
Pohvaliti je odlo?itev Slovenije, da bo leto�nji kovanec posve?en tej obletnici, kajti dr�ava lahko izda spominske kovance le ob enem dogodku na leto. Kovanec bo pla?ilno sredstvo v vseh dr�avah ?lanicah evroobmo?ja. Botani?ni vrt v Ljubljani na dana�njem mestu deluje �e vse od leta� 1810. V ?asu Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visoke �ole (�cole Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil� njegov prvi ravnatelj, hkrati je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko na �e omenjeni �oli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je� letno dotacijo 1000 frankov in sistemizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne pla?e. Hladnik se je dela� lotil zelo zavzeto. Najprej je zasadil rastline, ki jih je �e prej gojil na licejskem vrtu. V inventarnem spisku za leto 1812� navaja �e 768 doma?ih vrst, ki rastejo v vrtu.

Knjig, povezanih z vrtovi in vrtnimi rastlinami, je na na�em trgu veliko, malo pa je tak�nih, ki so jih napisali slovenski avtorji. Ve?inoma gre za prevode tujih del, ki imajo pogosto navodila in nasvete, ki za na�e okolje niso ustrezni. Zato je �e toliko bolj pomembna vsaka knjiga, ki jo napi�ejo na�i avtorji na osnovi znanj in izku�enj iz na�ega okolja. Pred kratkim je� iz�la knjiga o trajnicah, polna izku�enj iz slovenskih vrtov. Avtorji so Alenka Gorza, Samo Jereb, Matic Sever in Toma� Vesel.

Kako do knjige Trajnice za vse letne ?ase najdete na spletni Em-ka

Rada prelistam vse, kjer so vsaj malo omenjene ro�e, v revijah in na spletnih straneh. Posebno poleti, ko je zaradi po?itnic ve? ?asa. U�ivam ob gledanju lepih fotografij, prebiranju dobro napisanih ?lankov, si sku�am�zapomniti ?im ve? koristnih nasvetov in novih idej.�V?asih pa naletim tudi na kaj takega, kar me zmoti. Kot, na primer, tole:

V uvodniku 5.�t. Ro�e & vrt (maj 2008) lahko preberemo: ������?e pa bi nekdo dejal, da smo tudi narod tatov, oziroma tatinski narod, bi bili najbr� zelo u�aljeni in jezni. Zakaj o tem sploh razmi�ljam, ?e pa sploh ni res.
Zato, ker smo edini narod na svetu, ki goji prepri?anje, da najbolje raste rastlina, ki jo izmaknemo, torej ukrademo. Narod, ki ima navado, da se za podarjeno rastlino ne zahvali, celo ve?, to �e posebej poudari, ?e�, da mu sicer ne bo uspevala.Tak�no splo�no prepri?anje velja na vseh koncih Slovenije in je dru�beno sprejemljivo. Mar res? Mar ni ?udno, da se rastline bohotijo v vseh de�elah sveta, ?etudi se zanje zahvaljujejo. Zaradi tak�nega prepri?anja bi morali biti najve?ji tatovi rastlin Angle�i, Nizozemci, Francozi in tako naprej, po vrsti. ?udno je, da �e noben strokovnjak s podro?ja psihologije ali sociologije te na�e lastnosti ni vklju?il v svoje raziskave, kajti njeni rezultati bi bili zagotovo zanimivi in edinstveni.

Pogovori med vrtoljubci so vse prepogosto resni, preresni. Zato je toliko bolj pohvalno, ko ugledna revija Ro�e in vrt objavi tudi kak�no vedrej�o vsebino. Tokrat smo se lahko nasmejali ?rnemu (foto)humorju v zanimivem in pou?nem sestavku Trate so zopet lepo zelene ...