• Okrasne trajnice
  • Slovenski vrtovi
  • Zanimivosti

Glavni menu
  • Domov
  • Novice in dogodki
  • Vrtne trajnice
  • Okrasni vrtovi
  • Zanimivosti in ?lanki
  • Koristne povezave
  • Klepetalnica - knjiga gostov
Zanimivosti in ?lanki

Drobne zanimivosti od vsepovsod

V objemu ?avna

Nedelja, 15 Maj 2011 | PDF natisni E-pošta

Letos so se velikono?ni prazniki ?udovito povezali s prvomajskimi, vendar samo s po?itnikimi dnevi, ne pa tudi, al , z vremenom. Marsikdo si je na?rtoval oglede vrtov, izlete v naravo ali pa kopanje v zdravili?ih. V osemdesetih letih prejnjega stoletja so bili prvomajski prazniki zame in za prijatelje povezani s potepanjem po jasah in brezpotjih pod ?avnom. V podnoju ?avna, na travnikih nad Lokavcem so nas navduevali svi?i (Gentiana clusii) v prepletu z die?im vol?inom (Daphne cneorum). Slikovito kuliso pa so jim ustvarjali srebrno beli grmi cveto?e marne hruice (Amelanchier ovalis) ter sem ter tja modri cvetovi perunik (Iris pallida, subsp. illyrica, ali mogo?e tudi I. germanica ). V pe?inah, ki se penjajo nad jasami proti vrhu ?avna pa se son?ili avriklji (Primula auricula), sle?nik (Rhodothamnus chamaecistus) in dlakavi sle? (Rhododendron hirsutum). Ta nepozabna slika me vsako leto ob prvomajskih praznikih spominja in vra?a v leta ?udovitega prijateljstva. In to breme neverjetne in usklajene lepote narave in hkrati tudi podobno dojemljivega prijateljstva me spremlja e danes. al smrt mnogokrat, mogo?e celo navidez melodramati?no, prekine mnoga ob?utja in dojemanja, ki so povezana lahko le s pravim prijateljstvom. In prav ta ob?utja, ?utenje narave in ob?udovanje njene neverjetne dovrenosti elim prenesti na nove, sedaj e stare prijatelje.

Bilo je po Emavsu. Lep, prav vabljiv son?en dan se je rodil. Meta me je, zanjo mnogo prezgodnji jutranji uri, pobrala z neverjetno to?nostjo in ob dogovorjeni uri sva bila na Krokarjevi jasi. Po zauitju antibruhalnika smo se umestili v ko?ijo in Samo je e pognal konje proti Vipavski dolini. Na Alenkino eljo smo se ustavili v Lokavcu na ogled kamnosekih umetnikih izdelkov. e ob prihodu na dvori?e ustvarjalke so me prevzele njene abe (ne mislim nogavic), tri v skupini, ena celo s kravato, so se vneto pogovarjale, verjetno o abji svatbi. A si morate misliti?! Dleto in kladivo vihti in vliva duo v kamen prav prijetna gospa. Po ponovnem okrep?ilu, ?e se prav spomnim, je morala Meta, ki obiskuje prvi letnik Akademije za vrtno keramiko vzeti dvojno dozo, nas je Samo popeljal proti vznoju ?avna. Toda bilo ni ve? tako kot je v?asih bilo. Spremenili so traso ceste, travniki so se zarasli in slik iz moje mladosti ni bilo ve?. Po?util sem se izgubljeno, mojih mladostnih ob?utji nisem mogel ve? podoiveti , kaj ele, da bi slike iz albuma lahko oivel mojim prijateljem. Kljub temu smo se po slikoviti cesti mimo ne videnih mojih mladostnih jas pripeljali do Predmeje.

Iz Predmeje smo se peljali proti Otlici, kjer smo zapustili avto ter se z nahrbtniki odpravili proti gmajnam, prekritih s svi?i in avriklji. Takih, s toliko zlata prekritih trat, ki so jih prekinjali oto?ki modrih svi?ev (Gentiana verna, G. clusii), e nisem videl. Vsak korak je moral biti kontroliran, kajti kaj hitro je ?evelj lahko prekril kimajo?i cvet avriklja. Sonce je e kazalo proti poldnevu, usta so postajala lepljiva, elod?ki e nekoliko krule?i, naa neutrjena telesca pa e eljna vsaj malo sence. In ta se je prikazala pod cveto?im mokovcem (Sorbus aria), ki mu je v podnoju delal drubo die?i salomonov pe?at (Polygonatum odoratum). Posedli smo se. Tedaj sem iz nahrbtnika izvlekel za vse ostale presene?enje in pripravil velikono?ni pogrinjek. Kaj je lepega kot v naravi, prijetno utrujen, lee? v travi omamnih vonjav in vdihajo? sveino gorskega okolja nazdraviti ivljenju z dobro kapljico tajerske pozne trgatve, ugrizniti v doma pe?en kruh, prekrit s unko in hrenom ter olupiti pirhe, ki so jih prispevale doma?e kokoi. Kako je teknilo!

Naslednji cilj med prazniki je bila Velika planina. Toda vreme je imelo svoje na?rte, sonce je postalo utrujeno, zemlja pa ejna. Rastline so bile navduene nad spremembo. Mi tirje pa smo izlet na Veliko planino po dolgotrajnem dogovarjanju zamenjali z obiskom Mozirskega gaja. V Londonu je bila kraljevska poroka, mi pa smo v hladu in deju pod deniki po usmerjajo?ih poteh mimo tulipanovih gred in tudi grede SVZ hiteli pod streho na topli ?aj.

Kako je prijal!

(Milan Strle, foto Alenka Gorza Jereb)

Dodaj nov komentar
 

Razstava alpskih rastlin v Pragi

Sreda, 11 Maj 2011 | PDF natisni E-pošta

O razstavi "Kluba skalni?karu Praha", ki je vsako leto v Pragi v za?etku maja, sva s Samom e pred leti sliala od Matica. In ker sva lani v jeseni uredila skalnjak, je bila odlo?itev o odhodu v Prago letonje dejstvo. K sre?i so bili tudi prazniki tako razporejeni, da sva si lahko vzela nekaj dni za obisk razstave, ki pa ima tudi svoj prodajni del.

Kljub njihovemu ?lanstvu v evropski uniji pa se nekatere stvari (e) niso spremenile. Tako nama je receptor v hotelu zatrjeval, da z osebnim avtom nikakor ne moreva parkirati v sredi?u Prage, ampak naju je na vsak na?in elel poslati v oping center in mu ni? ni bilo jasno, kaj bi midva sploh rada. O kaki razstavi pa e tako nikoli ni slial. In to o razstavi rastlin.

Nekaj podobnega se nama je tudi dogajalo v centru (, kjer sva seveda parkirala brez problema, ampak s pla?ilom parkirnine), ko nikakor nisva nala razstavnega prostora, nih?e v tisti ulici, koder bi se naj ta dogodek vril, pa tudi ni? ni vedel. e dobro, da obstajajo mobiteli in da je Matic zgodaj vstal ter naju usmeril.

Vse iskanje pa je bilo popla?ano z razstavo, kakrne e nisem videla. Ambient je ob cerkvi in sicer za ostankom starega obzidja, delno pod visokimi drevesi, delno pa na soncu. Prostor je e tako primerno zasajen, potem pa so ?udovite primerke alpskih rastlin dodali e ?lani drutva in jih popolnoma naravno vklju?ili v prostor. Resni?no sva bila vsa iz sebe od navduenja in od vsega lepega. Videla sva son?ni ravninski skalnjak, pa sen?ni skalnjak, pa zasaditve v koritih in okrasnih loncih ter terasah. In to resni?no ?udovite zasaditve, z rastlinami, ki jih ?lani kluba gojijo sami iz semen.

Da o prodajnem delu sploh ne govorim. ?eprav so rastlinice zelo majhne in po ugodnih cenah, je izbira tolikna, da sva krepko napolnila prtljanik.

Sedaj naju ?aka pa obilica dela z zasajanjem. Kar prav naj nama bo, kaj pa sva imela tako velike o?i.

Ampak na to razstavo bova pa e la.

Alenka Gorza

Dodaj nov komentar
 
PDF natisni E-pošta

afrani (Crocus)Dr. Joe Bavcon, direktor Botani?nega vrta v Ljubljani, je konec leta 2010 izdal knjigo afrani (Crocus L.) v Sloveniji.

afran - slovenska beseda izvira iz arabske zafaran ali tudi zafran, kar v arab?ini pomeni rumeno. Tudi Anglei so besedo samo privzeli saffron, prav tako ve?ji del drugih evropskih, azijskih in afrikih jezikov, kar kae na pomembnost surovine in na povezanost tedaj znanega sveta. Maw (1886) navaja mnoico evropskih kot neevropskih jezikov, kjer je uporabljena beseda safran ali izpeljanka. Podobno pa za besedo krokus navaja tako hebrej?ino, sir?ino, armen?ino, arab?ino, perzij?ino, sanskrt, gr?ino, latin?ino idr., kjer se pojavlja podoben koren ali izpeljanka iz le tega.

Slovenski pregovor: "Drag kot afran", izvira iz dejstva, da so za 1 kg droge potrebovali od 150.000 do preko 200.000 cvetov pravega afrana (Crocus sativus). Doma je v Iranu, Kamirju in Mali Aziji, je lila barve in je ena izmed jeseni cveto?ih vrst. V cvetovih so nabirali samo rde?e rumeno-oranno obarvane brazde. To dragoceno drogo so uporabljali kot barvilo (jedi in obla?il), kot za?imbo, kot diavo, ki je slovela tudi kot mo?an afrodiziak. Poznali in pridelovali so jo e v starem veku. V Tebah se na papirusu iz leta 1553 pred naim tetjem nahaja na seznamu sirskih zdravilnih rastlin. Arabci so ga gojili tudi kasneje, tako da je v Evropo, po vmesni pozabi, ponovno priel s kriarji. V Anglijo so ga prvi? zanesli e Feni?ani, nato Rimljani, vendar se je to vedenje kasneje izgubilo. Kot ponovno letnico vnosa rastline tako C. sativus in C. vernus navajajo sredino tirinajstega stoletja (Campbell- Culver & Maggie 2001).

Več ... Dodaj nov komentar
 

Botani?ni vrt v knjigi

Četrtek, 08 Julij 2010 | PDF natisni E-pošta

Knjiga 200 let Botani?nega vrta Lj

V po?astitev 200 letnice je te dni izla knjiga Botani?ni vrt Univerze v Ljubljani avtorja dr.Joeta Bavcona.

V knjigi je predstavljena zgodovina vrta od prvih za?etkov do dananjih dni. Spremljamo pregled rastlin v vseh letnih ?asih.

Predstavljenih je okoli 700 vrst, 300 tudi na fotografijah, ki so posajene v vrtu, v rastlinjakih in na opazovalnem travniku; med seboj se prepletajo doma?e sorte in take iz tujih okolij.
Dodaj nov komentar
 

Spominski kovanec ob 200 letnici Botani?nega vrta

Četrtek, 13 Maj 2010 | PDF natisni E-pošta

Banka Slovenije je 10.maja dala v obtok spominski kovanec za 2 evra, kiga je Republika Slovenija izdala ob 200. obletnici ustanovitve Botani?nega vrta v Ljubljani.

Na kovancu je upodobljen cvet rebri?evolistne hladnikije ali hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia), ki je edini slovenski rodovni endemit in je poimenovan po ustanovitelju Botani?nega vrta v Ljubljani.

Banka Slovenije je pripravila tudi spominski kovanec bolje kvalitete (visoki sijaj oziroma proof)v posebni embalai.

Ve? o kovancu in kako do njega najdete na spleti?u Banke Slovenije (kliknite tukaj).

Dodaj nov komentar
 
Več člankov...
  • 200 let Botani?nega vrta
  • Nova knjiga o trajnicah

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 Naslednja > Konec >>

Stran 3 od 7

feed-image


spletišče ureja Branko Novak  © 1998 - 2011