O razstavi "Kluba skalni?karu Praha", ki je vsako leto v Pragi v za?etku maja,� sva s Samom �e pred leti sli�ala od Matica. In ker sva lani v jeseni uredila skalnjak, je bila odlo?itev o odhodu v Prago leto�nje dejstvo. K sre?i so bili tudi prazniki tako razporejeni, da sva si lahko vzela nekaj dni za obisk razstave, ki pa ima tudi svoj prodajni del.

Kljub njihovemu ?lanstvu v evropski uniji pa se nekatere stvari (�e) niso spremenile. Tako nama je receptor v hotelu zatrjeval, da z osebnim avtom nikakor ne moreva parkirati v sredi�?u Prage, ampak naju je na vsak na?in �elel poslati v ��oping� center in mu ni? ni bilo jasno, kaj bi midva sploh rada. O kaki razstavi pa �e tako nikoli ni sli�al. In to o razstavi rastlin.

Nekaj podobnega se nama je tudi dogajalo v centru (, kjer sva seveda parkirala brez problema, ampak s pla?ilom parkirnine), ko nikakor nisva na�la razstavnega prostora, nih?e v tisti ulici, koder bi se naj ta dogodek vr�il, pa tudi ni? ni vedel. �e dobro, da obstajajo mobiteli in da je Matic zgodaj vstal ter naju usmeril.

Vse iskanje pa je bilo popla?ano z razstavo, kakr�ne �e nisem videla. Ambient je ob cerkvi in sicer za ostankom starega obzidja, delno pod visokimi drevesi, delno pa na soncu. Prostor je �e tako primerno zasajen, potem pa so ?udovite primerke alpskih rastlin dodali �e ?lani dru�tva in jih popolnoma naravno vklju?ili v prostor. Resni?no sva bila vsa iz sebe od navdu�enja in od vsega lepega. Videla sva son?ni ravninski skalnjak, pa sen?ni skalnjak, pa zasaditve v koritih in okrasnih loncih ter terasah. In to resni?no ?udovite zasaditve, z rastlinami, ki jih ?lani kluba gojijo sami iz semen.

Da o prodajnem delu sploh ne govorim. ?eprav so rastlinice zelo majhne in po ugodnih cenah, je izbira tolik�na, da sva krepko napolnila prtlja�nik.

Sedaj naju ?aka pa obilica dela z zasajanjem. Kar prav naj nama bo, kaj pa sva imela� tako velike o?i.

Ampak na to razstavo bova pa �e �la.

Alenka Gorza

Dr. Jo�e Bavcon, direktor Botani?nega vrta v Ljubljani, je konec leta 2010 izdal knjigo �afrani (Crocus L.) v Sloveniji.

�afran - slovenska beseda izvira iz arabske zafaran ali tudi zafran, kar v arab�?ini pomeni rumeno. Tudi Angle�i so besedo samo privzeli � saffron, prav tako ve?ji del drugih evropskih, azijskih in afri�kih jezikov, kar ka�e na pomembnost surovine in na povezanost tedaj znanega sveta. Maw (1886) navaja mno�ico evropskih kot neevropskih jezikov, kjer je uporabljena beseda safran ali izpeljanka. Podobno pa za besedo krokus navaja tako hebrej�?ino, sir�?ino, armen�?ino, arab�?ino, perzij�?ino, sanskrt, gr�?ino, latin�?ino idr., kjer se pojavlja podoben koren ali izpeljanka iz le tega.

Slovenski pregovor: "Drag kot �afran", izvira iz dejstva, da so za 1 kg droge potrebovali od 150.000 do preko 200.000 cvetov pravega �afrana (Crocus sativus). Doma je v Iranu, Ka�mirju in Mali Aziji, je lila barve in je ena izmed jeseni cveto?ih vrst. V cvetovih so nabirali samo rde?e rumeno-oran�no obarvane brazde. To dragoceno drogo so uporabljali kot barvilo (jedi in obla?il), kot za?imbo, kot di�avo, ki je slovela tudi kot mo?an afrodiziak. Poznali in pridelovali so jo �e v starem veku. V Tebah se na papirusu iz leta 1553 pred na�im �tetjem nahaja na seznamu sirskih zdravilnih rastlin. Arabci so ga gojili tudi kasneje, tako da je v Evropo, po vmesni pozabi, ponovno pri�el s kri�arji. V Anglijo so ga prvi? zanesli �e Feni?ani, nato Rimljani, vendar se je to vedenje kasneje izgubilo. Kot ponovno letnico vnosa rastline tako C. sativus in C. vernus navajajo sredino �tirinajstega stoletja (Campbell- Culver & Maggie 2001).

Banka Slovenije je 10.�maja dala v obtok spominski kovanec za 2 evra, ki�ga je Republika Slovenija izdala ob 200. obletnici ustanovitve Botani?nega vrta v Ljubljani.

Na kovancu je upodobljen cvet rebri?evolistne hladnikije ali hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia), ki je edini slovenski rodovni endemit in je poimenovan po ustanovitelju Botani?nega vrta v Ljubljani.

Banka Slovenije je pripravila tudi spominski kovanec bolj�e kvalitete (visoki sijaj oziroma proof)�v posebni embala�i.

Ve? o kovancu in kako do njega najdete na spleti�?u Banke Slovenije (kliknite tukaj).