Slikovita prle�ka vasica Klju?arovci s �e ne sto hi�nimi �tevilkam, nekaj kilometrov od Ljutomera proti Ver�eju in Muri, je ljubiteljem in ob?udovalcem okrasnih vrtov gotovo poznana po okrasnem vrtu Slavice Prelog.

Na ve? kot 3000 kvadratnih metrov velikem vrtu je prizadevna ljubiteljska vrtnarica v �tiridesetih letih ustvarila ogromno zbirko okrasnih rastlin s premnogimi redkimi in dragocenimi rastlinskimi primerki trajnic, ?ebulnic, praproti in trav, vodnih in obvodnih rastlin ter okrasnih grmovnic in dreves.

Ob vstopu na vrt nas v severovzhodni, sen?nati legi, pozdravijo rododendroni in azaleje. Na nasprotni strani vstopne poti so prav tako zimzelene rastline, tako da v tem delu vrta sploh ni opaziti zimskega mirovanja trajnic in ?ebulnic. Takoj ko skopni sneg, pa se razcvetijo �tevilni telohi v belih, zelenkastih, ro�natih in �krlatnih odtenkih, pa taki s polnjenimi cvetovi. Seveda ne manjka zvon?kov, jaric, botani?nih krokusov in spomladanskih sternbergij. Zanimivi, lepi, redki in dragoceni, a za gojenje zahtevni so kri�anci japonskih jetrnikov, ki jim dela dru�bo vsaj 20 razli?nih, �pri nas �al premalo poznanih pasjih zob, pa trolisti, scile, anemone in �toliko razli?nih narcis, da bi te�ko na�li �e kak�no kombinacijo barve in oblike, ki je na tem vrtu ni.

Nekaj korakov v notranjost, kjer je med drevjem in grmovnicami precej sence, odli?no uspevajo praproti. Vsaj sto razli?nih vrst in sort jih je, med njimi rebrenja?a (Blechnum), sr�aj (Asplenium), podlesnica (Polystichum) in glistovnica (Dryopteris), �e posebej opazna je kraljeva praprot (Osmunda regalis), saj lahko zraste tudi dober meter visoko. Okoli praproti, pa tudi drugod v vrtu, kjer je to potrebno,� je borovo lubje, ki zadr�uje vlago in prepre?uje rast plevelov. Nekatere praproti so ob?utljive na mraz in potrebujejo rahlo zimsko za�?ito z listjem in smre?jem.

Velik ponos in veselje na�e gostiteljice so njene hoste. V spo�tljivi zbirki, eni najve?jih v Sloveniji, je ve? kot 300 razli?nih sort teh ob?udovanja vrednih listnih lepotic. In� - pri vsaki sorti je nekaj posebnosti. Listi se razlikujejo po obliki, pa barvi in kombinaciji barv, po velikosti in teksturi, po na?inu rasti. V treh, �tirih letih po zasaditvi dose�ejo hoste zavidljivo grmasto obliko, nekatere lepo cvetijo (a ne vse), pri nekaterih cvetovi lepo di�ijo.

Tem in drugim trajnicam dela dru�bo na desetine maslenic vseh vrst in barv, ki se jih v prvih poletnih mesecih kar ne moremo nagledati. Ko njihovo cvetenje po?asi ope�a, nas razveseljujejo plamenke (floksi). Nekaj ducatov posajenih in zasajenih razli?ic cveti v vseh barvah in odtenkih, razen v modri barvi.

?e vpra�amo gostiteljico, katere rastline so ji �e posebej pri srcu, z odgovorom okleva - preve? jih je in vse ima rada. Prav gotovo pa nekoliko izstopa velika, �e desetletje nastajajo?a zbirka pacipres in klekov. Ti, po?asi rasto?i pritlikavci, ki nekateri v enem desetletju zrastejo komaj 10 do 15 cm, imajo zanimive barvne odtenke in obliko rasti, modno pa jih je vzgajati cepljene na steblo. Navdu�uje se tudi nad svojo novo zbirko arizem (Arisaema), za zdaj pri nas �e zelo redkih, izredno zanimivo cveto?ih ?ebulnic, ki najbolje uspevajo v vla�ni senci.

Med bolj priljubljenimi ji je njena bogata zbirka hortenzij, med katerimi je ve? kri�ancev metli?astih (paniculata) sort na�e poznane belgijske rojakinje baronice Jelene de Belder in ?udovita a manj zahtevna hrastovolistna hortenzija, ki dobro prena�a tako su�o kot nizke zimske temperature.

V bogati izbiri drevja in grmovnic izstopajo �e nepozebniki, dreni, brogovite, 30 razli?nih magnolij, davidije, spomladi modro vijoli?no cveto?a paulovnija, veliko razli?kov bujno cveto?ih okrasnih ?e�enj, pa bukev, javor, hrast. ?eprav vsi poznamo ginko (in njegove zdravilne lastnosti), pa manj vemo, da ima to pradrevo, �ivi fosil iz triasa, nekaj deset razli?ic. In - na vrtu v Klju?arovcih jih raste kar petindvajset!

V od hi�e najbolj oddaljenem delu vrtnega kompleksa je ve?ji, pred nekaj leti povsem preurejen in bogato zasajen vodni vrt. U�ivamo ob pogledu na lokvanje, vodne in obvodne trave ter vodne praproti, spoznamo mesojede rastline pa ni�jo vrsto rogoze (Typha minima), razli?ne ka?nike in kalu�nice.

Povsem ob hi�i, na ju�ni strani in z dostopom neposredno iz dnevne sobe in terase, pa je od glavnega dela vrta z zidom oddeljen, nekak�en atrijski koti?ek, ki ga je Slavi?ina prijateljica iz sosednje dr�ave, potem ko je v njem videla toliko redkih in dragocenih rastlin, poimenovala kar draguljarnica. �e posebej zanimiv je preurejen skalnjak z veliko zbirko netreskov in homulic. Okoli manj�ega bajerja rastejo okrasne trave, maslenice, potonke in veliko razli?nih enojnocvetnih anemon. Novej�a pridobitev so mini japonske hortenzije, ki ne se�ejo kaj dosti preko pol metra, zanimiva pa je tudi ve?ja zbirka pu�panov.

Na vrtu Slavice Prelog je toliko razli?nih rastlin in toliko zanimivega, da se vsega ne da ne opisati ne prikazati na fotografijah, vrt je - treba videti!