Vrt Mojce Kranjc, 'Dragulj', kot ga imenujejo doma?i, le�i ob stanovanjski hi�i v Rate�u pri Novem mestu. Celotna parcela meri okrog 2000 kvadratnih metrov, polovica je namenjena okrasnemu vrtu.

Za?etek urejanja vrta sega tri desetletja nazaj. V tem obdobju se vrt nenehno spreminja. Del vrta je mlaj�i in dobiva svojo podobo od leta 2000. Vrt le�i na ravnem terenu, na severni strani ga obdaja gozd.

Ve?ji del vrta je obdan s stri�eno smrekovo mejo. �Zelenjavni vrt in sadovnjak sta lo?ena od okrasnega vrta. �e od vsega za?etka kraljuje na vrtu nekaj dreves, ki dajejo rastlinam potrebno senco.

Vrt je razgiban in ga sestavljajo zaokro�ene gredice, zasajene z razli?nimi zasaditvami. Na son?nem delu zacvetijo prve znanilke pomladi, ?ez poletje pa se razbohoti �kar lepo �tevilo razli?nih vrst vrtnic. Ta del vrta obdajajo razli?ne cveto?e grmovnice.

Pod kro�njami dreves razveseljujejo rododendroni in azaleje v dru�bi razli?nih host in rastline, ki so njihove dobre spremljevalke. Del vrta, ki je na vzhodni strani in se nadaljuje proti severnemu delu �prera�?ajo razli?ne hortenzije, trave, trajnice, grmovnice in nekaj� iglavcev.

Jugozahodni del vrta je dru�ini Kranjc najljub�i in najve? ?asa pre�ivijo na njem. Tu se nahaja manj�i vodni motiv, ki privablja ve? vrst ptic, metuljev in drugih obiskovalcev. Tu je tudi dru�inski koti?ek, ki ga ovija stara lepotica - glicinija. V samem gozdi?ku pa je brunarica, ki slu�i kot skladi�?e orodja in vrtnih pripomo?kov.

Vrt je zasnovan tako, da na njem vedno nekaj cveti, ali pa mu daje svoj ?ar barva in struktura listja nekaterih rastlin.
Ambrovec, cigarar, pove�ava breza, gaber, okrasna ?e�nja, jelka, javor in par smrek, nudi� rastlinam zavetje in raznim �ivalim� varnost in dobro po?utje. To dokazujejo razli?ne trajnice in grmovnice. Sen?ni del krasijo iskrivke, tiarelie, kresnice, nekaj vrst host, kavka�ke spomin?ice, br�ljan, praproti in �e kaj. Son?nim �arkom pa se predajajo razli?ne trave, luki , rudbekije, lilije, perunike, naprsteci, kadulje, homulnice, maki, krvomo?nice in druge trajnice. Svojo barvitost cvetov pa ponudijo zelnate in lesnate potonike.
Del vrta, ki ga imenujemo "mali ro�ni vrt", krasi okoli sto razli?ne vrtnic: angle�ke, ?ajevke, bourbonke, floribunde, stebelne in nekaj plezalk, ki jim dru�bo delajo sroboti. Vonj teh lepotic privabi marsikaterega obiskovalca.

Spomladi �irita� svoj vonj �e �panski bezeg in di�e?nik. Ponosno zacvetita forzicija in� magnolija, s svojo belino o?arata viburnuma in medvejka, sledi jim tamari�a, jasmin, metuljnica in� hibiskus. Mehkobo vrta pa daje par vrst javorjev in pove�ava rde?elistna bukev. Kasneje �v svoji lepoti zacvetijo razli?ne hortenzije, ki spremljajo doma?e do naslednje pomladi, saj njihovi odcveteli kobuli krasijo vrt �e vso zimo.

Kranj?evi u�ivajo tudi v plodovih na�ija, �jabolk, marelic, hru�k, ?e�enj, sliv, breskev, malin, ribeza, robide in borovnic, ki jim jih nudi njihov bogat sadni vrt.

In �e misel (moto) lastnice:
Vrt je dragulj, ki te popelje v svet sanj. Te sanje so tvoje - ?e jih lahko deli� z drugimi, so toliko lep�e.

(za pove?an prikaz kliknite slike in nato �e gumb Celoten zaslon oz. Diaprojekcija)
---------------
Tekst in fotografije: Mojca Kranjc