Vrt z ljubeznijo in lepoto - vrt Karline Treinen
Malo je vrtov, ki bi bili ustvarjeni s takim darom in znanjem, kot je vrt Karline Treinen. Vrt se nahaja v Pirni?ah pod marno goro.
Karlina je v Nem?iji tudirala umetnostno zgodovino in e takrat je povezovala tudij umetnosti z vrtno umetnostjo. e posebno se je posvetila etnovrtnarskemu izro?ilu na Slovenskem. Zanimali so jo predvsem kme?ki vrtovi - "garteljci". Karlinino ivljenje je mo?no povezano tudi s slikarstvom; na stenah visijo slike, ki jih je sama naslikala.
V tujini je spoznala moa Jeana, ki je belgijskega rodu. Domotoje je bilo premo?no, zato se je z moem vrnila v Slovenijo. Hio Karlininih starev sta obnovila tako, da sta ohranila arhitekturne zna?ilnosti stare slovenske hie. Nato je pri?ela urejati vrt.
Majhna parcela ima zelo neugodno trapezasto obliko. Severni del zemlji?a, kjer je glavni vhod, deli lokalna cesta, ki sicer ni prometna, a del vrta je tako odcepljen od celote. e dobro, da je to manji del, ki ga je uredila v lep zelenjavni vrt, na katerem ne manjkajo stare kme?ke rastline: potonike (Paeonia), vzhodna ?rnika (Nigella damascena), enoletne astre (Callistephus chinensis), cinije (Zinnia elegans), plamenke (Phlox paniculata, Ph. maculata), vrtni jane (Pimpinella anisum), breskvica (Impatiens balsamina), koper (Anethum graveolens), angelika (Angelica archangelica), hren (Armoracia lapathifolia), gabez (Symphytum officinale), gozdni slezenovec (Malva silvestris). Sr?nica (Leonurus cardiaca) pa raste vsepovsod.
Glavni vhod krasi sprejemni vrt. Tu rastejo vrtnice in trajnice, med njimi tudi baldrijan (Valeriana officinalis). Robovi so poudarjeni s pupanom.
Na vzhodni strani poteka iroka pot, ki pelje do sosedove parcele. Kolesnice je tlakovala z betonskimi plo?ami in granitnimi kockami, vmes nasula prodec in vanj posadila razne vrste materinih duic, zato se imenuje "timijanova pot". Ob robu poti je e toliko prostora do sosednjega zemlji?a, da rastejo palirke: jablane, hruke in kutina. Po sadnem drevju plezajo kapucinke, ki prepre?ujejo kodljivcem dostop do drevja.
Pro?elje hie krasijo izbrane vrtnice in druge vzpenjalke, in vrt je tako odli?no povezan s hio. Die?e vrtnice vabijo obiskovalce, da se jim pribliajo. Vrtnice so njene najve?je ljubljenke, kupuje jih v Nem?iji, in to pri najboljih vrtnarjih, ki jih vzgajajo na bioloki na?in. Veliko jih je za hio v zeli?nem vrtu, kjer se vonjave zeli? in vrtnic prepletajo. Karlina pravi: "Vrtnice so kraljice, zato ne smejo biti same, temve? morajo imeti ob sebi sluin?ad. To pomeni, da morajo rasti z drugimi rastlinami, ki jim pomagajo pri odganjanju kodljivcev ter plesni in rje." V ta namen ima Karlina med vrtnicami posajene razne vrste pelinov (Artemisia), gozdno lakoto (Galium sylvaticum), razne ajblje (Salvia), pehtran (Artemisia dracunculus), vinsko rutico (Ruta graveolens) in ma?jo meto (Nepeta cataria).
Zeli?ni vrt je razdeljen na tiri pravokotne gredice, v vsakem kotu pa raste ena zgodovinska vrtnica:
Prva gredica se imenuje "frankfurtska omaka", saj na njej rastejo vsa zeli?a za pripravo te jedi: drobnjak (Allium schoenoprasum), navadna kislica (Rumex acetosa), zdravilna stranica (Sanguisorba officinalis), upognjena homulica (Sedum reflexum), vrtna krebuljica (Anthriscus cerefolium) in bore? (Borago officinalis). Ta gredica je obrobljena s sivko (Lavandula angustifolia).
V drugi rastejo razli?ne mete (Mentha) in indijanska kopriva (Monarda didyma). Tudi ta gredica je obrobljena s sivko.
Tretjo krasijo razli?ni etraji (Satureja), v ozadju mehiki oep (Agastache mexicana), pred njim entjanevka (Hypericum perforatum) in krlatni ameriki slamnik (Echinacea purpurea) ter kitajski drobnjak (Allium tuberosum). Ta gredica je obrobljena z zlatim origanom (Origanum vulgare 'Aureum').
V ?etrti diijo razli?ni ajblji (Salvia), oepek (Hyssopus officinalis), patagonski spori (Verbena patagonica, sin. V. bonariensis), v ozadju pa ajbi (Althaea officinalis) ter lutrek (Levisticum officinale). Tudi ta gredica je obrobljena z zlatim origanom. Posebej moram omeniti kroma? (Myrrhis odorata), ki je zelo aromati?na rastlina, ima prekrasne liste in je podobna praproti. Uporablja se za pripravo likerjev in bonbonov.
Na juni strani hie je majhno atrijsko dvori?e z dvema terasama - to je bivalni vrt. Zasajeno je z raznovrstnimi trajnicami, ki preteno rastejo v loncih. Tu je tudi majhen vodni motiv. Dvori?no pro?elje je obraslo z okrasno trto. Pogled skozi kuhinjsko okno na dvori?e je prekrasen, saj ga zastirajo neni, svetlo zeleni poganjki okrasne trte, ki se v soncu ble?ijo od zelenja, jeseni pa se obarvajo rde?e. Poleg okrasne trte se vzpenja tudi plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris), pisanolistni kivi (Actinidia kolomikta), srobot z belimi cvetovi in vinsko rde?imi ?rtami (Clematis heracleifolia 'Huldine') in vinsko rde?i srobot (Clematis x jackmanii 'Niobe'). Pred vzpenjalkami raste pahlja?asti javor (Acer palmatum 'Dissectum Atropurpureum'), drevesasta potonika z belimi ven?nimi listi, ki so v sredini vinsko rde?i (Paeonia rockii) ter rde?elistna breskev (Prunus persica 'Burgund'). Tu prevladujeta bela in vinsko rde?a barva, ki se prelivata s trajnicami v srebrni in zlati barvi. Dvori?e krasi tudi neprava bukev (Nothofagus antarctica), ki s svojo gracilno obliko vnaa nenost. Ta prostor je primeren za meditacijo. Tu najdeta zakonca Trainen svoj notranji mir.
Potrebno je bilo veliko veselja in znanja, da je nastal vrt, ki je skoraj popoln. Do potankosti je vse premiljeno in izkori?en je vsak koti?ek. Vrt je majhen, a ima vse, kar mora imeti tradicionalni slovenski vrt: okrasni, zelenjavni vrt s kompostnikom, zeli?ni in sadni vrt ter po?ivali?e pod sen?no brajdo. Vse je pridelano naravno, brez strupov in umetnih gnojil. Zoper kodljivce in bolezni Karlina uporablja rastlinske izvle?ke in ?aje.
Kadar nanese beseda na vrtnice, se Karlini obraz raznei in spontano pri?ne pripovedovati o njihovi lepoti, zgodovini in legendah:
"V rastlinskem svetu velja vrtnica za kraljico ro. e starorimski pisec Plinij stareji je pisal o vrtnici Rosa gallica 'Officinalis'. Ta vrtnica se je edina ohranila vse do dananjih dni, vse druge gojene vrtnice iz anti?nih ?asov so propadle. Cvet vrtnice je bil posve?en grki boginji lepote in ljubezni Afroditi, nato e rimski boginji Veneri. e starorimski vrtnar Agricola je poznal 7 vrst vrtnic. Rimljani so vrtnici posvetili praznik, ki so ga imenovali rosalia. Mejnik med zgodovinskimi in prvimi modernimi vrtnicami je leto 1867. Vrtnica 'La France' predstavlja prvo moderno roo, in sicer skriano ?ajevko. Vrtnico so poveli?evali pesniki, slikarji, glasbeniki. Grki pesnik Anakreon iz 5. stol. pr.n.t. jo je opeval kot cvetli?no kraljico in cvet bogov. Pindar, grki lirik, prav tako iz 5. stol. pr.n.t., pa je napisal, da je bila mitoloka pokrajina Elizij, ki je bila domovanje pravi?nih du in junakov, posuta z vrtnicami. Slikarji so pogosto slikali vrtnice. Pierre-Joseph Redoute (1759-1840) je bil zelo pomemben francoski slikar belgijskega rodu. Z botani?no natan?nostjo je slikal vrtnice, lilije in druge cvetlice v akvarelni tehniki. Pri njegovem umetnikem delu sta ga podpirali kraljica Marie-Antoinette - ena kralja Ludvika XVI. ter cesarica Josephine - ena cesarja Napoleona. Slikar Sandro Botticelli (1445-1510) je naslikal Rojstvo Venere. Boginjo ljubezni je obsul z vrtnicami, ki jih nosi pomladni veter Zefir."
Danes, v ?asu potronitva, vladajo modni trendi, ki jih zapovedujejo trgovci. Tudi pri rastlinah je tako. Nekaj let so moderne maslenice, potem hoste, zdaj praproti in trave, da ne omenjam ki?astih zasaditev balkonskih in okenskih korit, ki jih narekujejo modne zapovedi. Ne, Karlini je to vsiljeno potronitvo tuje. Pri urejanju vrta ji niso mar ne modni trendi ne zbirke, temve? umetnost.
Ko pogledamo ?udoviti cvet vrtnice in za?utimo njen vonj, nevede pomislimo na ljubezen in lepoto. Karlinin vrt je poln ljubezni in lepote. Je izviren in neponovljiv v kompozicijskih in oblikovnih zna?ilnostih. Je odraz njene due, njenega umetnikega daru. Prijetno jo je posluati, kako slikovito opisuje obliko cvetov vrtnic in njihov vonj, za vsako vrsto posebej.
Stane Sunik je predstavil Karlinin vrt v reviji Roe in vrt, t. 6, iz leta 2002, z naslovom Vrt za ensko duo. Za zaklju?ek je zapisal: "To je gotovo najbolj domiselno urejen, estetsko dognan, razmeram prilagojen in za ensko duo naslikan vrt, kar sem jih videl doslej pri nas."
Avtor teksta je Bojan Repe (julij 2007), fotografije je prispevala Karlina Treinen
Vrt Karline Treinen je predstavila tudi slovenska televizija. Posnetek je dosegljiv na
http://tvslo.si/predvajaj/karlina-treinen-dokumentarna-serija/ava2.63814378/,