Gorazd Mauer je svoj vrt pri?el urejati pred dobrimi dvasetimi leti. Z leti je ta vrt postal ne samo vzoren okrasni vrt, je tudi velik kolekcijski nasad na okoli 3000 kvadratnih metrih povr�ine. Na njem se nahajajo zbirke pritlikavih iglavcev, host, prezimnih kaktusov, agav in trajnic. Na dodatnih 6000 kvadratnih metrih pa je gozdni nasad, v katerem so tudi sortimenti Picea pungens (bode?a smreka), Picea omorika (omorika) in posamezni ve?ji primerki rodov Quercus (hrast), Fagus (bukev) in �e nekaterih redkih drevesnih posebnosti.

Vrt le�i na ju�nem pobo?ju tudi po rimskih izkopaninah poznanega hriba Rifnika v neposredni bli�ini �entjurja pri Celju, kjer je sonca res dovolj (v poletnih mesecih �e preve?), osnovna zemlja pa je zelo odcedna, saj gre za preperel lapor z visoko vsebnostjo �eleza. Na tem pobo?ju so velika nihanja temperatur od zimskih -25 stopinj Celzija do dozdaj najvi�jih poletnih +38 stopinj Celzija.

Za?etki hortikulturne ureditve vrta segajo v leto 1989. Po preteku dveh vegetacijskih sezon je Gorazd pri�el do pomembnega spoznanja, da so obstoje?e zasaditve (iglavci) pretrde, preve? stati?ne, da je vrt sicer lep, a mu manjka igrivosti, razli?nih oblik in barv listja. V vrtu ni bilo dinamike, struktur in tekstur rastlin, vrt ni imel prave du�e. Pri?el je v zasaditvah skupaj z iglavci uporabljati �e druge rastline, ki skupaj ustvarijo harmonijo struktur, tekstur, barv, ki je zanimiva celo leto. �e vedno pa so osnovni namen vrta zbirke rastlin in prou?evanje vplive podnebja na rast in razvoj - na osnovi teh informacij pa prenos rastlin v slovenske vrtove.

V nasadu je zastopanih 135 dru�in rastlin. Ker je osnovni namen vrta zbirka iglavcev, so v njem zastopani vsi rodovi golosemenk, ki pre�ivijo klimo, ki vlada na vrtu. Pri tako velikem �tevilu rastlinskih vrst in sort razli?nih rastlin (preko 2400, od tegaje razli?nih iglavcev 756) Gorazd le te�ko izpostavi zanj pomembnej�e rodove rastlin, saj je izbira odvisna od kriterijev. Podocarpus nivalis in sorodni vrsti P. alpinus in P. lawrencii z 38 sortami posajenimi na razli?nih lokacijah vrta je najve?ja evropska zbirka teh redkih rastlin. Cryptomeria (srpavka), Taxodium (mo?virna cipresa), Picea sp. (smreka) in Pinus sp. (bor) so osnovni rodovi, ki dajejo ogrodje vrta. Pod njimi so nasadi redkih trajnic. Poleg teh zbirk so v ve?jem �tevilu zastopani �e rodovi in vrste: Jovibarba (netreskovec), prezimni kaktusi in agave, Agapanthus, Phygellius (kapska fuksija). Franklinia atalamana, Pseudotaxus chienii, Cuninghamia konishii, Agava perry, Saracenia sp., je nekaj rastlin, ki so redke in posebne tudi v evropskem merilu. V vrtu so zastopane tudi rastline, ki jih je Gorazd na�el bodisi v naravi ali na vrtu in so slovenske sorte okrasnih rastlin. V to skupino spadajo sorte Pinus sylvestris (7 sort), Picea abies (10 sort), Hosta (5 sort) in Sedum (11 sort). S selekcijo mu je uspelo vzgojiti marsikatero slovensko sortno novost, v galeriji spodaj je ena takih, hosta 'Rifnik'.

Gorazdovo vrtnarsko/vrtoljubsko geslo je zgovorno: " Ostanite v cvetju in zelenju!"

(za pove?an prikaz kliknite slike in nato �e gumb Celoten zaslon oz. Diaprojekcija)
--------------
Tekst je delno povzet po spleti�?u SVZ