Okrasni vrt Dragice Mihali? iz Ljutomera
Enonadstropnica druine Mihali? iz Ljutomera se morda ne razlikuje kaj dosti od drugih simpati?nih mestnih hi v vzhodnem delu Ljutomera. Vendar mimoido?i kaj hitro opazi, da hio obdaja prav idili?en okrasni vrt.
Ta, z izrednim ob?utkom na?rtovan in skrbno negovan okrasni vrt, je plod tiridesetletnega ljubiteljskega vrtnarjenja Dragice Mihali?. Prav vsak koti?ek vrta je domiselno izkori?en, posre?eno urejen in bogato zasajen z okrasnim drevjem, grmovnicami in trajnicami, tako da je na njem v vrtni sezoni stalno obilo cveto?ih rastlin, druge spet pa se ponaajo z lepimi iglicami, listi in plodovi.
Vrt ni prav velik, kajti parcela s hio vred nima niti deset arov, je pa vsebinsko zelo raznolik. Obcestni del vrta nas spomladi razveseli s cvetjem raznovrstnih cveto?ih ?ebulnic, v maju in juniju pa mimoido?e na cesti pozdravlja pravo bogastvo okoli 30 sort cveto?ih vrtnic. Poleti se med mnogim drugim cvetjem razbohotijo na bolezni manj ob?utljive sorte plamenk (floksi) pisanih barv, pozno poleti in jeseni pa ve? kot dvajset razli?nih sort jesenskih aster.
V vzhodnem delu vrta izstopajo ve?ja zbirka elegantnih, zdravih host in mnogo raznovrstnih praproti. Nekaj korakov naprej v mavri?ni pestrosti barv cvetijo noveje sorte bradatih perunik, pa zelnate in lesnate potonke, pa maslenice in astilbe. Zadaj, ob severnem robu vrta je simpati?en vodni motiv, v vodi in ob njej pa lepo uspevajo razli?ne vodne in obvodne okrasne rastline.
Na vrtu, e posebej v njegovem severnem in zahodnem delu, je zasajenih veliko dreves in grmovnic, po toliko letih e povsem odrasli primerki razli?nih okrasnih smrek in pacipres, pa ginko, rde?i glog, vrtni nagnoj, ?uga in cedra. Zanimivo je pri nas manj poznano drevo, ve? kot 4,5 metra visoki mehurnik (Koelreuteria paniculata) s svojimi poletnimi rumeno orannimi cvetovi in zna?ilnimi plodovi, ki na drevesu ostanejo do zime. Posebnost je tudi zdaj e dobrih 30 let stara aravkarija (iglavec, ivi fosil iz triasa), ki je pred leti v hudi zimi pomrznila do tal, a nato k sre?i ponovno odgnala. Drevje v razli?nih letnih obdobjih dopolnjujejo cveto?e grmovnice, med njimi so magnolije, hortenzije, forzitije, brogovite, aralija in floridski dren.
V pozni jeseni na novo oivi Dragi?in drugi vrt. Pred nekaj leti so Mihali?evi letnemu vrtu dodali e prostoren ogrevan zimski vrt velikosti 6,5 x 3,5 m. Zanimivo - postavili so ga v prvem nadstropju na betonski cvetli?ni terasi, prislonjenega na severovzhodno steno hie. Vanj se pride tako neposredno iz hie kot po kamnitih stopnicah iz vrta.
Ko se v njem zberejo Mihali?evi za kraji po?itek in prijeten klepet s prijatelji, jim drubo delajo razne tropske in druge na mraz ob?utljive okrasne rastline. Rastline odli?no uspevajo, e posebej jim ugaja svetla, prozorna streha. Ker jim ni potrebno loviti stranske svetlobe, lahko rastejo naravno, pokonci.
Najbolje se v tem zimskem vrtu po?utijo in najlepe uspevajo razli?ne orhideje. Predvsem vande, cimbidiji, falenopsisi, dendrobiumi in katleje. drubo pa jim delajo amarilisi, flamingovci, kamelije, mimoze, praproti, pa kasija, papirus in razli?ne bougenvileje. Dragi?in poseben ponos pa je strelicija, ki je e nekajkrat (?eprav ne prav vsako leto) zacvetela v vsej svoji krasoti.
Ta zimski vrt je tudi prezimovali?e posodovk, ki ?ez leto rastejo in cvetijo na odprtem delu terase. Seveda Mihali?evi na mraz ob?utljivim rastlinam, ki bi jim bilo v tem prostoru ?ez zimo prevro?e, najdejo drug, primerneji prostor.
Album slik spodaj: letni in zimski vrt Dragice Mihali? na fotografijah iz let 2006 do 2008