Repšetovi živijo v Novem Polju v Ljubljani na parceli, ki ima vsega skupaj le 580 kvadratnih metrov. Od tega je 115 kvadratnih metrov tloris stanovanjske hiše.
Na preostalih 465 m2 imajo prizadevni vrtnar in njegova družina kar dva vrtova:
- predhišni, 100 m2 velik zelenjavni in zeliš?ni vrt, je oblikovan v stilu, ki nekoliko spominja na srednjeveške obzidane vrtove
- zadaj, za hišo, pa je 180 m2 velik okrasni vrt.
Za okrasni vrt je Bojan narisal na?rt pred dobrimi 25 leti. Osnova je do danes ostala skoraj nespremenjena. Pred nekako desetimi leti je na vrtu zgradil tudi ribnik.
Vrt je zasnovan nepravilno na osnovi prostorskega reda, ki je blizu naravnemu. V njem je zaznati sled japonskih vrtov, je preprost in neizumetni?en.
Kontrastna postavitev prvin poudarja tektonski zna?aj. Skale, gri?i, vodna površina, miniaturni slapovi in suhe struge so nosilci tektonike. To so miniaturne replike pokrajin, ki jih Bojan najde v Podgradu in Besnici. Pojavljajo se na eni strani ploskve: peš?ene, rastlinske (mah), vodna površina, na drugi strani pa skale, trajnice ter gmote drevnin.
Veliko je barvnih kontrastov med svetlimi in temnimi prvinami in razli?ni odtenki zelenja. Tekstura listja je pestra. Cvetja je malo, razen na pomlad, ko cvetijo rododendroni. Po Bojanovem mnenju je vrt v bistvu monokromatski in ima predvsem vizualno vrednost.
Ograjen je z živo mejo, in sicer na severni in južni strani iz gabra, na zahodni iz drena, na vzhodni strani pa iz tise, ker je tam senca. Gabrova in drenova živa meja je iz leta 1958 in jo je posadil že Bojanov pokojni o?e.
Hišo povezuje z vrtom glicinija na vzhodni strani, bršljan na severni, golocvetni jasmin na zahodni ter na južni strani marelica in vinska trta. Glavni vhod obraš?a bršljan, ki je star ve? kot 30 let in je odli?no gnezdiš?e za kose in zelence (vrsta š?inkovca)
O svojem vrtnarjenju Bojan razmišlja takole:
Vrt je podlaga za ustvarjanje. V njem iš?em lepoto in mir. Razli?ni odtenki zelenja ter cvetje v pastelnih barvah me pomirjajo. Vrt je odraz ?loveške duše, zato se trudim, da bi bil ?imbolj tenko?utno urejen - poenoten z naravo. Tega pa ni mogo?e dose?i, lahko se samo ?imbolj približam, zato z doseženim nisem nikoli zadovoljen; vrt mi vedno z novimi težnjami po lepoti nikoli ne dovoli miru. ?e bi bil zadovoljen s tem, kar sem ustvaril, bi sam sebe izgubil. Vedno so potrebni novi cilji, nova dejanja in s tem nova doživetja. Prav v tem je ?ar vrta.
Kot ustvarjalec novega življenjskega okolja ?utim tudi veliko odgovornost do vseh živih bitij, to je rastlin in živali. Zato skrbim, da se dobro po?utijo, da imajo prave pogoje za življenje, da jih hranim tudi pozimi, da ne uporabljam pesticidov, ne delam hrupa in se do njih obnašam spoštljivo.
Konec tedna, ko v bližnji okolici brnijo kosilnice, si re?em: 'Japonci že vedo, zakaj na vrtu nimajo trate!'.
Tudi pri na?rtovanju zelenjavnega in zeliš?nega vrta me je vodila težnja po lepoti, zato sem se odlo?il za stil, ki nekoliko spominja na srednjeveške obzidane vrtove. Ograjen je z nizkim pušpanom, na sredini je oto?ek, na katerem raste Ilex aquifolium 'Piramidalis'. Na vogalih so glinaste posode, v katerih rastejo: mirta, rožmarin, oljka (bonsaj) ter lovor. (Te rastline pred zimo seveda prenesem v prostor, kjer ne zmrzuje.) Gredice so diagonalno razporejene, tlakovane so s klinker opeko. Med zeliš?i rastejo stebelne vrtnice. Zeliš?a so opremljena z ozna?evalnimi tablicami z napisom v latinš?ini.