Repetovi ivijo v Novem Polju v Ljubljani na parceli, ki ima vsega skupaj le 580 kvadratnih metrov. Od tega je 115 kvadratnih metrov tloris stanovanjske hie.
Na preostalih 465 m2 imajo prizadevni vrtnar in njegova druina kar dva vrtova:
- predhini, 100 m2 velik zelenjavni in zeli?ni vrt, je oblikovan v stilu, ki nekoliko spominja na srednjeveke obzidane vrtove
- zadaj, za hio, pa je 180 m2 velik okrasni vrt.
Za okrasni vrt je Bojan narisal na?rt pred dobrimi 25 leti. Osnova je do danes ostala skoraj nespremenjena. Pred nekako desetimi leti je na vrtu zgradil tudi ribnik.
Vrt je zasnovan nepravilno na osnovi prostorskega reda, ki je blizu naravnemu. V njem je zaznati sled japonskih vrtov, je preprost in neizumetni?en.
Kontrastna postavitev prvin poudarja tektonski zna?aj. Skale, gri?i, vodna povrina, miniaturni slapovi in suhe struge so nosilci tektonike. To so miniaturne replike pokrajin, ki jih Bojan najde v Podgradu in Besnici. Pojavljajo se na eni strani ploskve: pe?ene, rastlinske (mah), vodna povrina, na drugi strani pa skale, trajnice ter gmote drevnin.
Veliko je barvnih kontrastov med svetlimi in temnimi prvinami in razli?ni odtenki zelenja. Tekstura listja je pestra. Cvetja je malo, razen na pomlad, ko cvetijo rododendroni. Po Bojanovem mnenju je vrt v bistvu monokromatski in ima predvsem vizualno vrednost.
Ograjen je z ivo mejo, in sicer na severni in juni strani iz gabra, na zahodni iz drena, na vzhodni strani pa iz tise, ker je tam senca. Gabrova in drenova iva meja je iz leta 1958 in jo je posadil e Bojanov pokojni o?e.
Hio povezuje z vrtom glicinija na vzhodni strani, brljan na severni, golocvetni jasmin na zahodni ter na juni strani marelica in vinska trta. Glavni vhod obra?a brljan, ki je star ve? kot 30 let in je odli?no gnezdi?e za kose in zelence (vrsta ?inkovca)
O svojem vrtnarjenju Bojan razmilja takole:
Vrt je podlaga za ustvarjanje. V njem i?em lepoto in mir. Razli?ni odtenki zelenja ter cvetje v pastelnih barvah me pomirjajo. Vrt je odraz ?loveke due, zato se trudim, da bi bil ?imbolj tenko?utno urejen - poenoten z naravo. Tega pa ni mogo?e dose?i, lahko se samo ?imbolj pribliam, zato z doseenim nisem nikoli zadovoljen; vrt mi vedno z novimi tenjami po lepoti nikoli ne dovoli miru. ?e bi bil zadovoljen s tem, kar sem ustvaril, bi sam sebe izgubil. Vedno so potrebni novi cilji, nova dejanja in s tem nova doivetja. Prav v tem je ?ar vrta.
Kot ustvarjalec novega ivljenjskega okolja ?utim tudi veliko odgovornost do vseh ivih bitij, to je rastlin in ivali. Zato skrbim, da se dobro po?utijo, da imajo prave pogoje za ivljenje, da jih hranim tudi pozimi, da ne uporabljam pesticidov, ne delam hrupa in se do njih obnaam spotljivo.
Konec tedna, ko v blinji okolici brnijo kosilnice, si re?em: 'Japonci e vedo, zakaj na vrtu nimajo trate!'.
Tudi pri na?rtovanju zelenjavnega in zeli?nega vrta me je vodila tenja po lepoti, zato sem se odlo?il za stil, ki nekoliko spominja na srednjeveke obzidane vrtove. Ograjen je z nizkim pupanom, na sredini je oto?ek, na katerem raste Ilex aquifolium 'Piramidalis'. Na vogalih so glinaste posode, v katerih rastejo: mirta, romarin, oljka (bonsaj) ter lovor. (Te rastline pred zimo seveda prenesem v prostor, kjer ne zmrzuje.) Gredice so diagonalno razporejene, tlakovane so s klinker opeko. Med zeli?i rastejo stebelne vrtnice. Zeli?a so opremljena z ozna?evalnimi tablicami z napisom v latin?ini.
?e vas podrobneje zanimajo japonski vrtovi - kliknite ve? o japonskih vrtovih