Paris in Trillium
Na kaj najprej pomislite, ko vidite besedo Paris? Na glavno mesto Francije? Na grko mitologijo in Parisa, ki je ugrabil lepo Heleno ter zanetil Trojansko vojno? Ali pa mogo?e na rod zelnatih trajnic?
Ko sem bila majhna, sem vedno znova obstala s iroko odprtimi o?mi, ?e sem jo zagledala: veliko modro-?rno jagodo, ki ti?i med tirimi zelenimi listi. A me je o?e posvaril: "Ni borovnica, dobro poglej. Borovni?evje je grmi?ek, porasel z drobnimi listi?i in, ?e ima sre?o, ponuja veliko plodov. To pa je vol?ja jagoda, zel, ki ima steblo, tiri liste in en sam plod, ki je ve?ji od borovnice. Ker je strupena, jo samo od dale? opazuj." Upotevala sem njegove nasvete, a e danes je rastlina zame ostala nekaj ?isto posebnega in skrivnostnega.
Rod Paris spada v druino Trilliaceae (trilistovke), kjer mu dela drubo e rod Trillium.
Vol?ja jagoda,( Ne je slu?ajno zamenjati za vol?jo ?enjo, ki je druga zelo strupena rastlina.), je trajna zel, ki raste v vlanih listnatih in meanih evropskih gozdovih, v Sloveniji skoraj povsod. Latinsko ime Paris quadrifolia mi je nekaj ?asa burilo domiljijo. Del, ki ozna?uje vrsto, quadrifolia (tirilistna), pove, da ima rastlina tiri liste. (To mi je ?isto razumljivo, pa ?eprav sem velikokrat sre?ala tudi take s petimi.) Kaj pa pomeni prvo ime, Paris? Prepri?ana sem bila, da ga je rod dobil po anti?nem junaku. Pozneje pa sem prebrala razlago, da latinska beseda paris ( po slovensko: enak) poudarja pravilnost listov in zna?ilnost cvetov, ki so nenavadno simetri?ni. Nekateri ga celo primerjajo s cvetovi pasijonke.
Ko vol?jo jagodo enkrat spoznamo, jo teko zamenjamo s kakno drugo rastlino. Visoka je 30 do 40cm. tirje ( v?asih pet) zeleni listi, ki imajo mreasto razporejene ile, so na pokon?nem steblu pritrjeni v obliki navideznega vretena. V maju ali v za?etku junija se na vrhu stebla pojavi zna?ilen cvet, ki ne dii ravno prijetno. tirje ?ani listi?i so zeleni in suli?asti, tirje ven?ni pa rumeno-zeleni ter ilasti. Nad njimi kraljuje jagodasta plodnica in osem pranikov. Rastlino navadno oprai veter in jeseni v ?rno-modri jagodi dozori veliko semen. Razmnouje se torej s semeni, a tudi nespolno. Iz mesnate korenike, ki se po?asi razra?a, poganjajo nove zeli. Spomladi jih lahko razdelimo.
Vol?ja jagoda je lepa v sen?nem ali pol sen?nem delu vrta. Rada ima vlano, dobro odcedno in s humusom bogato zemljo. Naj kot zanimivost povem, da se uporablja v homeopatiji.
Rastline iz rodu Paris so doma tudi v Aziji, med tem ko jih v Afriki, Ameriki in na juni polobli ne najdemo. Naj natejem samo nekaj vrst: P.verticillata, P.tetraphylla, P.japonica rastejo na primer na Japonskem in nekatere v Koreji; P.lancifolia na Tajskem in P.chinensis na Tajvanu. Nam najbolj poznani in tudi najbolj dostopni, (prodajajo ju na tujih sejmih in preko interneta), pa sta P.polyphylla in P.thibetica.
Paris polyphylla: uspeva v gozdovih, na travnatih in skalnih pobo?jih pa tudi ob rekah, na nadmorski viini od 100 do 3500m ter zajema iroko podro?je- (Kitajska, Tajvan, Butan, Indija, Laos, Mongolija, Nepal, Tajska). Druga lastnost te vrste je, da ima glede na svoje tipi?ne zna?ilnosti veliko izjem, na primer: razli?no viino; razli?no obliko in tevilo listov, ?anih ter cvetnih listi?ev in pranikov. To pomeni, da v resnici ostaja veliko podvrst. Naj opiem bolj tipi?nega predstavnika. Prihaja s Himalaje in je zame ena najlepih rastlin iz roda Paris. V viino zraste 60-90cm, v irino 30cm. Kot e ime polyphylla pove, ima ve? zelenih listov (6,7), ki tvorijo vreteno. Tudi ?ani listi so zelenkasti, ven?ni pa se vijejo kot rumene niti ali kot zlati son?ni arki nad njimi in so tudi precej dalji. Med ve?jim tevilom pranikov je razprta vijoli?asto krlatna pesti?eva brazda. Ko jeseni po?i ovojnica oplojene plodnice, se razkrije veliko oranno rde?ih semen. Ta nenavadni eksoti?ni cvet na vrhu pokon?nega stebla nas razveseljuje vse poletje. Tudi ?e roa ne cveti, je lep okras, posajen v senci listopadnih dreves, in uganka za marsikaterega obiskovalca. Za dobro rast potrebuje enake pogoje kot P.quadrifolia in tudi razmnoujemo jo na enak na?in. Rastlino uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini.
V nasprotju z vrstami Paris so njihovi sorodniki iz roda Trillium avtohtoni prebivalci Severne Amerike in le redki Azije. Ime Trillium ali, po nae, trolist, namiguje, da imamo opravka s tevilom tri: trije vreten?asto pritrjeni listi na pokon?nem steblu in cvet, ki ima cvetno odevalo iz treh ?anih in treh ven?nih listov. Obstaja 40 do 50 razli?nih vrst, ki se med seboj razlikujejo po obliki in velikosti listov; barvi, obliki ter velikosti cvetnih listov in namestitvi cvetov. So prezimno trdne rastline, ki imajo v ve?ini rade senco ali polsenco in rodovitna, vlana, a dobro propustna, nevtralna do rahlo kisla, tla. Zacvetijo zgodaj spomladi, poleti odmrejo. Gomoljaste korenike si nabirajo hrano preko fotosinteze v listih, zato- pozor(!). Pustimo rastline pri miru in ne trgajmo listov, ?e elimo, da bojo uspevale. V Ameriki so vrste ogroene zaradi trganja in prehrane nekaterih ivali (jeleni), zato so zakonsko za?itene. Njeni pomembni " prijatelji" pa so uelke, posebno mravlje. Priblino polovica semena sestavlja nekaken privesek, bogat z ma?obami in beljakovinami (elaisom), ki privablja mravlje. Odnaajo jih v mravlji?a, se hranijo z elaisomi, semena pa dobijo primerne pogoje za klitje. ?e bi tudi sami radi razmnoili trolist s semeni, primeren ?as za to je jesen, se moramo oboroiti s potrpljenjem. Skalila bodo ?ez kakni dve leti, cvetje pa bomo do?akali ele veliko let pozneje. Hitreja in laja je delitev skupine rastlin, ko poleti propadejo nadzemni deli.
To je nekaj predstavnikov:
Trillium grandiflorum (velecvetni trolist) je najbolj razirjen na vzhodnem delu Severne Amerike in je najmanj ob?utljiv. V viino zraste 40, v irino 30 cm. Na vrhu stebla, nad zelenimi iroko jaj?astimi listi, je cvet s premerom do 10cm. Trije beli ven?ni listi s?asoma postanejo ronato obarvani. Ker je ta trolist nagnjen k genskim mutacijam, poznamo tudi rastline s tirimi ven?nimi listi , z belo zelenimi ?rtastimi listi in tudi z vrstnatimi cvetovi (Flore pleno).
Trillium ovatum (jaj?asti trolist) je zna?ilen za zahodni del Severne Amerike. Ima tudi bele cvetove, ki po?asi postanejo bledo vijoli?ni.
Trillium erectum-Trillium foetidum (pokon?ni trolist, smrdljivi trolist) Raste na V in SV Severne Amerike, prenaa zelo nizke temperature. Ime je dobil po svoji pokon?ni rasti in po tem, da smrdi po gnilem mesu. S tem privablja muhe, da ga opraijo. Ima temno rde?e vijoli?aste cvetove, poznamo pa tudi roza, zelenkasto in belo obarvane. Belo cvetne lahko na hitro zamenjamo z velecvetnim trolistom. ?e dobro pogledamo, opazimo, da so ven?ni listi?i pri pokon?nem trolistu oji, plodnica pa krlatne barve.
Trillium sessile (sede?e cvetni trolist) je doma v srednji in vzhodni Severni Ameriki. Zraste do 45cm visoko. Ima manje rjavo rde?e cvetove, ki brez pecljev ?epijo na treh belo, bledo zeleno ali rde?kasto lisastih listih. Poznamo tudi rumeno cvetne-(Luteum). V literaturi sem zasledila, da marsikdo zamenja T. sessile in T.cuneatum, menda se razlikujeta le po velikosti.
Trillium cernuum (kimasti trolist), viina 30 do 45cm, irina 30cm. Pod tremi velikimi zelenimi listi, ki so zrasli v navidezno vreteno, se spomladi skriva cvet, ki je preteno bel, le na sredini kostanjevo rjav. Kima pod njimi.
Trillium nivale (sneni trolist, pritlikavi trolist) dosee viino 5cm in irino 10cm. Cveti zgodaj spomladi, ima bele kimaste cvetove, ki so obrnjeni od stebla pro?. Kar predstavljam si ga v skalnjaku, a ga je, na alost, teko gojiti.
Trillium rivale (poto?ni trolist) meri v viino 15cm in v irino 10cm. Ima tri bele ali ronate cvetne liste, ki oblikujejo skledico. Steblo je najprej pokon?no, potem se rahlo upogne.
Spodaj na slikah: na prvih dveh je vol?ja jagoda, na spodnjih dveh je trilij (trolist).
(Avtorica prispevka: je Polona Jamnik, fotografije: avtorica in Bojan Repe.)