Kaj so trajnice?
Kaj so trajnice?
Trajne rastline. No, to je le del resnice, najprej je potrebno raz?istiti s kaknim izrazom sploh mamo opravka. Trajnica v botani?nem jeziku pomeni rastlino, ki na svojem naravnem rasti?u uspeva najmanj 3 leta. V vrtnarskem jeziku pa s trajnicami ozna?ujemo ojo skupino trajnih vrtnih rastlin, saj ta izraz zajema le zelnate rastline. Ve?ini nadzemni del v zimskem ?asu odmre, znova pa ozelenijo spomladi. Obstaja tudi nekaj takih, ki so zimzelene. Morda bi z uporabo konkretnejega opisa pripomogli k boljemu razumevanju, v mislih imam namre? izraz okrasne zelnate trajnice. Mnogi so pri nas e osvojili omenjeno izrazoslovje, se pa e vedno prepogosto zgodi, da v vrtnariji specializirani za vzgojo trajnic stranka vpraa: Kje pa imate vrtnice in ciprese za ivo mejo?.
?e kdo e vedno nima prave predstave za katere rastline gre, naj natejem nekaj bolj poznanih: jesenske astre(nebine) Aster sp., ameriki slamnik Echinacea purpurea, vol?ji bob Lupinus hy., hoste Hosta hy., perunike Iris sp., hermelike Sedum sp., ostroniki Delphinium,
Raznolikost trajnic
V skupino okrasnih zelnatih trajnic spadajo tudi trajne okrasne trave. V to podskupino so zajete prave trave, kot so kitajski trstikovci Miscanthus sinensis, runate masnice Deschampsia caespitosa, hakonske trave Hakonechloa macra, bilnice Festuca sp., stoke Molinia sp., perjanke Pennisetum sp. aulice Calamagrostis sp. in druge. Pomembni pa so tudi ai: lasasti a Carex commans, Morrow a C. morrowii, previsni C. pendula, pti?jenogi C. ornithopoda, in lo?je.
Vodne in vlagoljubne trajnice lahko razdelimo v ve? podskupin. Klasi?en predstavnik vodnih , lahko bi rekli globokovodnih rastlin je vsekakor lokvanj Nymphea hy. (z izjemo majhnih sort, ki lahko rastejo v zelo plitvi vodi), med mo?virske, ki imajo rade korenine ves ?as zelo namo?ene spada npr. navadna kalunica Caltha palustris, med plavajo?e rastline spada vodna karjica Stratiotes aloides, predstavnik vlagoljubnih pa je brestovolistni oslad Filipendula ulmaria, ki sicer dobro uspeva tudi v normalni vrtni zemlji.
Praproti so posebna skupina, saj so le-te lepe prakti?no izklju?no zaradi listov, ki so mnogokrat ?ipkastega videza. So pa tudi izjeme, kot je jelenov jezik , ki ima cele in nedeljene liste. Ve?ina jih najbolje uspeva v sen?nih in polsen?nih legah, kjer so tla konstantno vsaj nekoliko vlana. V mnoici ?udovitih praproti z zelenimi listi najdemo tudi druga?e obarvane. Japonska podborka Athyrium nipponicum var. pictum (in nekatere sorte) imajo liste vijoli?no-sivaksto pisane, Dryopteris erythrosora navdihuje z okrastoorannimi mladimi listi, Osmunda regalis 'Purpurascens' ima purpurno nadahnjene mlade poganjke,
Kar obseno skupino predstavljajo tudi trajnice, ki so primerne za alpinetume, skalnjake, grobove, karpnike, Skupna lastnost jim je, da so nije rasti, mnoge od njih so blazinaste (iglasta plamenka Phlox subulata, avbrecija Aubrietia hy.,), nekatere plaze?e rasti (plaze?i skre?nik Ajuga reptans, plaze?a sadrenka Gypsopila repens, pritlikavi rman Achillea nana, sr?astolistna mra?ica Globularia cordifolia,),spet druge so prave gorske rastline (avrikelj Primula auricula, kochov svi? Gentiana acaulis, planika Leontopodium alpinum,).
Zanemarljive niso niti tiste, ki so primerne za rezano cvetje. Najbolje so tiste, ki cvet ali socvetja razvijejo na nekoliko daljem steblu, sami cvetovi pa so obstojni (npr. cvet maslenic Hemerocallis je odprt samo en dan in v opku ni kaj prida uporaben). Primerni so npr. ameriki slamniki Echinacea purpurea, ostroniki Delphinium hy., jesenske astre/nebine Aster sp., breskovolistna zvon?nica Campanula persicifolia, latasta sadrenka ali lajer Gypsophilla paniculata, latasta plamenka Phlox paniculata, zali kobul?ki Astrantia major, hoste (predvsem listi) Hosta hy., kresnice Astilbe hy., socvetja tevilnih okrasnih trav,
Vloga v vrtu
?e drevesa in grmovnice v vrtu predstavljajo ogrodje, so trajnice barva, oblike in ivljenje tega zelenega platna. Gre za zelo dinami?no skupino, ki omenjeno ivljenjskost vnaajo s svojo spremenljivostjo. Od mladih, pogosto druga?e oblikovanih ali obarvanih poganjkov spomladi, do cvetja v vseh letnih ?asih, prijetnega vonja, zvoka eleste?ih listov do gibanja v vetru in zimskih ledenih ?ipk na socvetjih. Vse to prinaajo trajnice.
Kot je nakazano e v prejnjih odstavkih, gre za raznoliko skupino okrasnih rastlin, ki je primerna za zelo razli?na rasti?a in razli?no rabo. Poleg zasajanja v vrt, se vedno bolj uveljavljajo tudi v rabi pri zasaditvah cvetli?nih korit in loncev. Omogo?ajo nam torej tevilne monosti zasaditev in oblikovanja vrta nasploh.
Besedilo in fotografije: Matic Sever
www.trajnice-carniola.com