Japonci naravo cenijo in jo spo�tujejo. Njihova �intoisti?na vera je zna?ilna po tem, da ?asti naravo. Njihov bog je KAMI in pomeni silo narave. Molitve in obrede izra�ajo na svetih mestih v naravi, kjer na primer raste sveto drevo sakaki (Eurya ochnacea).

Ob poti do sveti�?a postavijo kamnite svetilke.

Prvi �intoisti?ni vrtovi so nastali iz �intoisti?nih obredov. Del zemlje, pravokotne oblike, so prekrili z peskom in na njem posadili sveto drevo, preko katerega naj bi duhovi 'kami' sestopili na zemljo.

Ob koncu 6.stol. pa je pri?el nastajati budizem, ki je pri�el iz Kitajske in Koreje. Nastalo je ve? obdobij, vsako obdobje pa je prineslo dolo?ene posebnosti pri urejanju vrtov. Staro se ni nikoli ru�ilo, novo se je vedno dopolnjevalo v so�itju.

Doba Asuka in Nara- mesto blizu Osake (6.-8.stol.).

V tem obdobju so pri?eli postavljati skale, praviloma v pokon?ni ureditvi, ki naj bi predstavljale goro Sumeru (sredi�?e sveta). Ta na?in postavljanja kamnov je pri�el iz Koreje.

Obdobje Heian- dana�nji Kioto (8.-12.stol.).

V za?etku 8.stol. se je prestolnica preselila iz Nare v Heian-Kio, dana�nji Kioto. Nara�?anje blagostanja je povzro?ilo nastajanje bogatih vrtov. Za to obdobje je zna?ilna formalna ureditev vrtov in je posebnost tega obdobja.

Obdobje zena (12.-18.stol.).

Budisti?no sekto zen je ustanovil menih Bodhidharma. V 12.stol. se je raz�irila na Kitajsko in od tu na Japonsko. Zen si prizadeva dose?i razsvetljenje z meditacijo in kontemplacijo. To je mo?no vplivalo na japonsko umetnost, in sicer na vrtnarstvo, ?ajno obredje ter slikarstvo. S tem so bili dani vsi pogoji za dosego razsvetljenja- osvoboditev od profanosti.

Obdobje zena se deli na naslednja podobdobja:

- Kamakura - mesto blizu Tokia (12.-14.stol.),
- Muroma?i (14.-16.stol.),
- ?ajni vrt '?aniva' (16.-18.stol.).

V obdobju zena je vrtna umetnost dosegla najvi�ji razcvet. Zen i�?e spoznanje preko neposrednega do�ivetja na osnovi meditacije. Potrebno se je poglobiti, razmi�ljati, iskati resnico. Za tak�no razsvetlitev je potreben posebno urejen vrt z upo�tevanjem naslednjih estetskih pravil umetnosti zena:

-asimetri?nost,
-neizumetni?enost,
-nehrupnost,
-osvoboditev od profanosti.

To so asketska merila umetnosti urejanja vrtov z obilo simbolike, ki so mi po zna?aju zelo blizu, zato sem se odlo?il, da nekaj tega vnesem tudi v moj vrt.

(Avtor tega teksta je Bojan Rep�e, 2005).

Vabimo vas na foto sprehod po japonskem vrtu Bojana Rep�eta� (naprej ...)