O japonskih vrtovih
Japonci naravo cenijo in jo spotujejo. Njihova intoisti?na vera je zna?ilna po tem, da ?asti naravo. Njihov bog je KAMI in pomeni silo narave. Molitve in obrede izraajo na svetih mestih v naravi, kjer na primer raste sveto drevo sakaki (Eurya ochnacea).
Ob poti do sveti?a postavijo kamnite svetilke.
Prvi intoisti?ni vrtovi so nastali iz intoisti?nih obredov. Del zemlje, pravokotne oblike, so prekrili z peskom in na njem posadili sveto drevo, preko katerega naj bi duhovi 'kami' sestopili na zemljo.
Ob koncu 6.stol. pa je pri?el nastajati budizem, ki je priel iz Kitajske in Koreje. Nastalo je ve? obdobij, vsako obdobje pa je prineslo dolo?ene posebnosti pri urejanju vrtov. Staro se ni nikoli ruilo, novo se je vedno dopolnjevalo v soitju.
Doba Asuka in Nara- mesto blizu Osake (6.-8.stol.).
V tem obdobju so pri?eli postavljati skale, praviloma v pokon?ni ureditvi, ki naj bi predstavljale goro Sumeru (sredi?e sveta). Ta na?in postavljanja kamnov je priel iz Koreje.
Obdobje Heian- dananji Kioto (8.-12.stol.).
V za?etku 8.stol. se je prestolnica preselila iz Nare v Heian-Kio, dananji Kioto. Nara?anje blagostanja je povzro?ilo nastajanje bogatih vrtov. Za to obdobje je zna?ilna formalna ureditev vrtov in je posebnost tega obdobja.
Obdobje zena (12.-18.stol.).
Budisti?no sekto zen je ustanovil menih Bodhidharma. V 12.stol. se je razirila na Kitajsko in od tu na Japonsko. Zen si prizadeva dose?i razsvetljenje z meditacijo in kontemplacijo. To je mo?no vplivalo na japonsko umetnost, in sicer na vrtnarstvo, ?ajno obredje ter slikarstvo. S tem so bili dani vsi pogoji za dosego razsvetljenja- osvoboditev od profanosti.
Obdobje zena se deli na naslednja podobdobja:
- Kamakura - mesto blizu Tokia (12.-14.stol.),
- Muroma?i (14.-16.stol.),
- ?ajni vrt '?aniva' (16.-18.stol.).
V obdobju zena je vrtna umetnost dosegla najviji razcvet. Zen i?e spoznanje preko neposrednega doivetja na osnovi meditacije. Potrebno se je poglobiti, razmiljati, iskati resnico. Za takno razsvetlitev je potreben posebno urejen vrt z upotevanjem naslednjih estetskih pravil umetnosti zena:
-asimetri?nost,
-neizumetni?enost,
-nehrupnost,
-osvoboditev od profanosti.
To so asketska merila umetnosti urejanja vrtov z obilo simbolike, ki so mi po zna?aju zelo blizu, zato sem se odlo?il, da nekaj tega vnesem tudi v moj vrt.
(Avtor tega teksta je Bojan Repe, 2005).
Vabimo vas na foto sprehod po japonskem vrtu Bojana Repeta (naprej ...)