V prostorih knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bilo 18. februarja zanimivo predavanje Tujerodne in invazivne rastlinske vrstah v Sloveniji, predaval je Vlado Planinšek.
Predavanje se je za?elo z razlago strokovnih izrazov, ki jih je na to temo cela kopica.
Predstavljeno je bilo rastlinstvo Slovenije in poti vnosa tujerodnih rastlin. Te prihajajo k nam z okrasnimi rastlinami in kmetijskimi rastlinami. Na?ini vnosa tujerodnih rastlin so zelo razli?ni. Vnašamo jih s semeni, s transportom, preko vrtnarij, vrtnih centrov, privatnih vrtov, naro?anja rastlin preko pošte,… Tujerodne vrste se širijo v naravno okolje iz vrtov, se prenašajo s kompostom, z zasajanjem v naravno okolje …
V Sloveniji se masovno pojavljajo tujerodne in invazivne vrste ob glavnih prometnicah in ob ve?jih vodotokih. Te rastline imajo mo?ne okoljske in gospodarske vplive v okolju. Tam, kjer se te vrste pojavljajo masovno, posledi?no povzro?ajo delno ali popolno izginotje avtohtonih vrst rastlin na kopnem in v vodi. Vplivajo na manjše donose v kmetijstvu, poškodujejo infrastrukturo, povzro?ajo alergije,…
Nekatere najbolj znane tujerodne in invazivne vrste pri nas so: ameriški javor, veliki pajesen, akacija, octovec, japonsko kosteni?evje, navadna vinika, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, deljenolistna rudbekija, pelinolistna žvrklja (ambrozija), orjaški dežen, žlezava nedotika, vol?ji bob, vrbolistna son?nica, barvilnica, ra?ja zel in vodna solata.
V EU imamo sprejet kodeks ravnanja glede invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Namen kodeksa je osveš?anje ljudi, nadziranje, odstranjevanje in prepre?itev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin.
Poleg tujerodnih in invazivnih vrst rastlin so bile predstavljene tudi nekatere tujerodne invazivne živali, ki povzro?ajo škodo na samih rastlinah. O teh pa kdaj drugi?.
Avtorica teksta: Marina Herman-Planinšek