V prostorih knjinice Ksaverja Meka v Slovenj Gradcu je bilo 18. februarja zanimivo predavanje Tujerodne in invazivne rastlinske vrstah v Sloveniji, predaval je Vlado Planinek.
Predavanje se je za?elo z razlago strokovnih izrazov, ki jih je na to temo cela kopica.
Predstavljeno je bilo rastlinstvo Slovenije in poti vnosa tujerodnih rastlin. Te prihajajo k nam z okrasnimi rastlinami in kmetijskimi rastlinami. Na?ini vnosa tujerodnih rastlin so zelo razli?ni. Vnaamo jih s semeni, s transportom, preko vrtnarij, vrtnih centrov, privatnih vrtov, naro?anja rastlin preko pote, Tujerodne vrste se irijo v naravno okolje iz vrtov, se prenaajo s kompostom, z zasajanjem v naravno okolje
V Sloveniji se masovno pojavljajo tujerodne in invazivne vrste ob glavnih prometnicah in ob ve?jih vodotokih. Te rastline imajo mo?ne okoljske in gospodarske vplive v okolju. Tam, kjer se te vrste pojavljajo masovno, posledi?no povzro?ajo delno ali popolno izginotje avtohtonih vrst rastlin na kopnem in v vodi. Vplivajo na manje donose v kmetijstvu, pokodujejo infrastrukturo, povzro?ajo alergije,
Nekatere najbolj znane tujerodne in invazivne vrste pri nas so: ameriki javor, veliki pajesen, akacija, octovec, japonsko kosteni?evje, navadna vinika, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, deljenolistna rudbekija, pelinolistna vrklja (ambrozija), orjaki deen, lezava nedotika, vol?ji bob, vrbolistna son?nica, barvilnica, ra?ja zel in vodna solata.
V EU imamo sprejet kodeks ravnanja glede invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Namen kodeksa je osve?anje ljudi, nadziranje, odstranjevanje in prepre?itev vnosa in irjenja invazivnih tujerodnih rastlin.
Poleg tujerodnih in invazivnih vrst rastlin so bile predstavljene tudi nekatere tujerodne invazivne ivali, ki povzro?ajo kodo na samih rastlinah. O teh pa kdaj drugi?.
Avtorica teksta: Marina Herman-Planinek