Tisti, ki ste mislili, da je Škotska viski, dude, kilti, gradovi, dež in hagis, se niste ni? zmotili. Ni pa Škotska samo to; je še veliko ve?. To smo spoznali na devet dnevnem potepanju po tej deželi razli?nih obrazov in izrazov konec julija in v za?etku avgusta. Res pa je, da smo marsikaj lahko doživeli zato, ker smo se na pot podali z avtom in tako videli kraje, kamor nas nobena agencija ne bi peljala. Rezervacija dolo?enih trajektov pa je bila potrebna nekaj mesecev vnaprej. In tudi preno?iš?.
Za?etne dni smo preživeli na otoku Arran in Islay ter spoznavali res nenavadno in ?udovito naravo, majhna mesteca (res majhna) in njihove znamenite destilerije viskija (otoška izgovorjava izgleda nekako takole: ueski), se vozili po »single road«, to je otoških izjemno ozkih cestah s številnimi izogibališ?i, dajali prednost kravam in ovcam, v vaških gostilnah okušali njihove jedi in seveda degustirali dimljen viski (z vonjem in okusom po železniških tra?nicah, naj mi bo oproš?eno). Po dveh dneh degustacij ti tak viski celo postane vše?. Res pa je, da se ga pije popolnoma druga?e, kot si obi?ajno predstavljamo; ogretega na telesno temperaturo in z nekaj kapljicami vode. Doma?ini so izjemno prijazni in ti povedo za marsikatero znamenitost, ki je ni v turisti?nih vodnikih.
Z otokov smo se odpravili na celino in preko višavja (merila so pa? razli?na) ter mimo prekrasnih jezer pripeljali do Pertha. Vmes smo si ogledali bolj in manj znane gradove. Morebiti bi izpostavila samo Inveraray, eno najbolj turisti?no obiskanih to?k. Grad je resni?no impozanten; od vrta, ki ga tudi propagirajo, pa sem pri?akovala bistveno ve?. Na vrsti je bil še grad, kjer so kronali škotske kralje; Scone Palace z resni?no noro zbirko porcelana in zanimivim labirintom (brez heca se lahko v njem malo izgubiš). O vrtu pa ne bi izgubljala besed. Na tej to?ki sem že pomislila, da z vrtovi ne bo ni? pametnega. Kakšna zmota!
V okolici Edinburgha smo obiskali Cambo Garden, ki mi je popolnoma zaprl sapo s svojo barvitostjo, izjemnimi barvnimi in teksturnimi kombinacijami, ki so delno spominjale na Great Dixter ali pa Sissinghurst, ampak samo delno. Tukaj bi se z veseljem zadržala najmanj en dan, ne pa samo nekaj ur. Dogovorjeni smo tudi bili za ogled enega popolnoma privatnega vrta; The Kevock Garden, ki je po velikosti primerljiv tudi z našimi privatnimi vrtovi. Oba lastnika sta bila izjemno ljubezniva, poznala sta Slovenijo in Triglav. Zanimivo se mi je zdelo, da sta si uredila velik skalnjak, kar v teh vlažnih razmerah ni najbolj enostavno in kjer smo lahko ob?udovali lepe primerke pravih alpskih posebnosti.
Obiskali smo tudi znano vrtnarijo Edrom Nursery, ki pa je ob torkih in sredah zaprta. Kljub temu so nam dovolili ogled prodajnega rastlinjaka. Raje ne povem, kaj vse je notri, saj tisto no? potem nisem dobro spala. Vzor?ne grede pa so šele na za?etku nastajanja, kljub temu pa že dobite ob?utek, kako bo vse izgledalo, ko bo kon?ano.
Za konec sem prihranila edinburški botani?ni vrt, ki si ga je vredno ogledati, ?etudi bi bili samo en dan v Edinburgu. Resni?no veli?astno. Še posebej skalnjak, kakršnega še nisem videla. S ?udovitimi zasaditvami in svojo velikostjo prav impresionira.
Edinburg je bil pravo mravljiš?e, s trumami, ki so se valile po glavni ulici in bile v pri?akovanju za?etka vsakoletnega festivala. Slovenci pa ne bi bili Slovenci, ?e ne bi tukaj našli svoje zato?iš?e v neponovljivem pubu Guilty Lily, ki je bil naša dvodnevna ve?erna postojanka in kamor so zahajali samo doma?ini.
Ve? o Škotski naj povedo fotografije, jaz pa zaklju?ujem z besedami: zanimiva dežela, prijazni ljudje, dober ueski, znosno vreme, zgodovina na vsakem koraku. Priporo?am.
Tekst in fotografije: Alenka Gorza