Udeleženci predavanja z zanimivim naslovom Cvetana Kamniškega vrha, ki se je odvijalo v Mati?ni knjižnici Kamnik, smo bili deležni ?udovitega popotovanja po grapah, gozdovih, pašnikih,… omenjenega vrha oz. gore. Predavateljica Alenka Mihori? se v?asih ni kaj posebno zanimala za rastlinje, se je pa najprej za?ela ukvarjati s fotografijo. Med obiskovanjem Kamniškega vrha je v svoj objektiv ujela številne cvetlice, ki jih ni poznala, zato se je za?ela poglabljati v floro in iskati imena posnetih lepotic. Tudi s pomo?jo Botani?nega društva Slovenije, katerega ?lanica je, si je nabrala ogromno znanja in še okrepila zanimanje za naše avtohtono rastlinstvo.
Predavateljica nam je predstavila obmo?je raziskovanja in razložila, da k veliki pestrosti flore prispeva ve? dejavnikov, kot so raznolike kameninske podlage, velik razpon nadmorske višine od doline do vrha, razli?no vlažna tla itd. Vsa ta pestrost se odraža tudi v razli?nih rastiš?ih. Na pobo?jih najdemo tako traviš?a in resave, gozdove in grmiš?a, kot tudi meliš?a in kamniš?a.
Samo rastlinstvo je bilo predstavljeno sistemati?no po družinah, ki so si sledile po abecedi od a do z. Nabor predstavljenih, lepo pofotografiranih rastlin je bil izredno zanimiv, saj se je predavateljica odlo?ila, da prikaže in nekaj pove tako o bolj poznanih, ponavadi tudi bolj vpadljivih rožicah, kot tudi o manj znanih in ve?inoma prezrtih posebnostih. Tako smo se navduševali nad intenzivnimi barvami avriklja, spomladanskega sviš?a, kamniškega luka, krvavorde?e krvomo?nice, spomladanskega žafrana in teloha. Med manj znanimi ali vsaj redkeje opaženimi so bile predstavljene naslednje: navadni lusnec, ki je zajedavska rastlina, sr?astolistna mra?ica, obloplodno pti?je seme, sinjezeleni kamnokre?, lasasta ?rvinka, lisi?je,…Ve?krat je gospa Alenka poudarila tudi zaš?itenost oz. ogroženost posameznih rastlin. Med zaš?itene spadata tudi dve »zlati cvetlici« kranjska lilija ali zlato jabolko ter turška lilija ali zlati klobuk. Veliki spomladanski zvon?ek in ?rni teloh sta na tem obmo?ju zelo pogosta, a sta tudi zavarovani vrsti, ju je pa vseeno dovoljeno nabrati za šopek v velikosti, kakršnega še lahko držimo s sklenjenima palcem in kazalcem. Med zaš?itene spadajo tudi vse kukavi?nice, ki so tu bogato zastopane, naj naštejem le nekaj predstavljenih: trizoba kukavica, zelenkasti vimenjak, dolgolistna naglavka, navadna kukavica (ki se pojavlja v ve?ih barvnih razli?icah), lepi ?eveljc, ?ebeljeliko in muholiko ma?je uho, zvezdnata, bleda in Fuchsova prstasta kukavica, navadna, temnorde?a ter širokolistna mo?virnica.
Kot že marsikje po Sloveniji žal tudi tu ne manjkajo invazivne vrste. Omenjeni sta bili kanadska in orjaška zlata rozga, ki kot gojeni rastlini rasteta po doma?ijah. Neosveš?eni lastniki vrtov tako še dodatno omogo?ajo širjenje že tako agresivnih in za tamkajšnjo floro škodljivih rastlin.
Predavanje ni bilo pestro samo zaradi dolgega seznama predstavljenih rastlin, pa? pa tudi zaradi številnih dodatnih, zanimivih informacij ter celo namigi, kako npr. lo?iti grabljiš?a od grintavcev, ki so si na prvi pogled po socvetjih skoraj indenti?ni (prvi imajo 4-delne, drugi pa 5-delne cvetove). Da gospa Alenka resni?no ceni vso to botani?nost pestrost, je dokazala tudi s predstavitvijo mnogim o?em "nevidnih" detajlov, kot so cvetovi bukve, macesna, mladih klic drevnine in podobno. Na koncu bi le še omenil njen nasvet, ki nakazuje na neverjetno pestrost in spremenljivost tamkajšnje narave, saj svetuje, da se Kamniški vrh obiskuje vsaj vsake 14 dni, ker se v takih intervalih podoba vegetacije menjuje kot slike na filmskem platnu.
Avtor sestavka je Matic Sever, fotografije Branko Novak